Ob tem je poročilo označil za "napihnjen direndaj glede neobstoječe kitajske vojaške grožnje".

Vu je branil kitajsko naraščajočo vojaško moč kot nujno potrebno za obvarovanje svojih nacionalnih interesov in kot sredstvo odvračanja pred vojno, poroča Al Džazira.

Kitajska je sredi dveh večjih kampanj, da bi do leta 2027 preobrazila svojo Ljudsko osvobodilno vojsko (PLA) v "vojsko svetovnega kalibra", do leta 2049 pa dosegla "nacionalno pomladitev". Ključni element "nacionalne pomladitve" vključuje priključitev Tajvana, ki ga ima Peking za del svojega ozemlja.

In čeprav tajvanska vojska po velikosti in moči ni primerljiva s PLA-jem, pa njen varnostni sporazum z Washingtonom pomeni, da bi lahko v potencialni vojni imela za seboj vsemogočno ameriško vojsko.

V enem od prikazov vojaške moči je Kitajska julija lani izstrelila rakete nad Tajvanom in izvedla večdnevne vaje mornarice v Tajvanski ožini, da bi tako izrazila svoj protest proti obisku takratne predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi v Tajpeju. PLA je podobne vaje izvedel ob neuradnem obisku tajvanskega predsednika Caj Ingvena v ZDA.

In medtem ko se PLA že zdaj ponaša z največjo mornarico na svetu, pa njena vojaška moč še naprej raste na drugih področjih, navaja Pentagon. Kitajsko jedrsko orožje zdaj vključuje več kot 500 jedrskih konic, kar je okrog 100 več kot lani. Do leta 2030 naj bi jih imela že več kot tisoč, navaja Pentagon. V poročilu Američani tudi navajajo, da je mogoče, da Kitajska razmišlja, kako bi zgradila konvencionalno oborožene medcelinske raketne sisteme, sposobne zadeti tudi ZDA.

Kitajska si želi več mornariških oporišč

ZDA in njene zaveznice skrbijo tudi kitajske ambicije zgraditi več mornariških oporišč v tujini – podobno kot ZDA. Peking ima trenutno eno samo oporišče v vzhodnoafriški državi Džibuti.
Napetosti v Južnokitajskem morju, kjer Kitajska gradi otoke in izvaja s svojo mornarico in vojaškimi čolni agresivne patrulje, so se letos okrepile. Ta teden je Manila okrivila Peking za skorajšnji trk znotraj filipinske gospodarske cone.

Pred tem poročilom Pentagona so ZDA obtožile zračne sile PLA-ja agresivnejšga vedenja, češ da so zaznale "več kot 180 primerov prisilnih in tveganih zračnih prestrezanj proti ameriškim zračnim plovilom v regiji".

Vu pravi, da so ameriški poskusi nasprotovanja kitajski vojaški širitvi dvolični. ZDA redno izvajajo vaje na spornih območjih, kot sta Južnokitajsko morje in Tajvanska ožina, prav tako pa izvajajo diplomatske pritiske, da bi preprečila Kitajski vzpostavljanje več oporišč.

"ZDA se pretvarjajo, da so zmedene, pri tem pa počnejo stvari, ki škodijo kitajskim nacionalnim interesom, hkrati pa kričijo, kako si želijo umiriti krizo in okrepiti komunikacijo," je še dejal Vu.