Tiskovna predstavnica ameriškega obrambnega ministrstva Sabrina Singh je obtožila Iran, da je oboroženim skupinam omogočil napad na ameriško vojaško oporišče, katerega sledi vodijo k oboroženi skupini Kataib Hezbolah, ki ga podpira Teheran. "Ne iščemo vojne, vendar bomo ukrepali in se odzvali na napade na naše sile," je dejala Singh.

Da si ZDA ne želijo vojne z Iranom, je zatrdil tudi tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby, ki pa je sporočil, da bodo odgovorili na nedeljski napad z brezpilotnim letalom na severovzhodu Jordanije, v katerem so bili ubiti trije ameriški vojaki, še več kot 30 pa jih je bilo ranjenih.

Kirby je dejal, da so napad izvedle sile, ki imajo podporo Irana, pri čemer Teherana ni neposredno obtožil, da je odgovoren za napad. "Ne vemo, ali je Iran neposredno ukazal napad, vemo pa, da Iran podpira te skupine in da teh operacij ne odvrača," je dejal.

Kongresniki, predvsem republikanci, pozivajo predsednika ZDA Joeja Bidna, naj na napad odgovori z napadi znotraj Irana. Kirby pa je dejal, da bodo ZDA odgovorile, vendar ob času in kraju po lastni izbiri.

"Predsednik Biden razmišlja o več možnostih za odgovor na napad. Odzvali se bomo ob svojem času in na način, ki ga bo izbral predsednik," je dejal Kirby in dodal, da je imel Biden doslej na to temo že dva sestanka s Svetom za nacionalno varnost.

Iran je zanikal vpletenost v napad

Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Naser Kanani je dejal, da so obtožbe ZDA in Združenega kraljestva, da je bil Iran vpleten v napad na severovzhodu Jordanije, v bližini meje s Sirijo, "neutemeljene" in "izrečene z določenimi političnimi cilji, da bi preusmerili pogled na prave razmere v regiji". Dejal je tudi, da bosta nadaljevanje ameriških napadov na Sirijo in Irak, pa tudi vojna v Gazi še okrepila nestabilnost v regiji. Kanani je še dodal, da "odporniške skupine ne sprejemajo navodil od Irana. "

Predtem je tudi iransko veleposlaništvo v ZDA zatrdilo, da "Iran nima nikakršne povezave z napadom na ameriško oporišče". Dodali so: "V regiji obstaja konflikt med ameriškimi silami in odporniškimi skupinami, ki odgovarjajo na povračilne napade."

Odgovornost za napad je v ponedeljek prevzela ena od oboroženih milic, ki v regiji delujejo v okviru združenja militantnih skupin, imenovanega Islamski upor, poročajo tuje tiskovne agencije. Prevzeli so odgovornost za napade na tri ameriška vojaška oporišča, vključno z enim na meji med Jordanijo in Sirijo.

Jordanija je sicer zatrdila, da se napad ni zgodil na njenem ozemlju, temveč na ozemlju Sirije. Ameriško osrednje poveljstvo je sporočilo, da se je napad zgodil v oporišču Tower 22 v Jordaniji, jordanske oblasti pa, da v oporišču Al Tanf v Siriji.

Iraške oblasti so medtem obsodile napad na vojaško oporišče in pozvale h koncu nasilja na Bližnjem vzhodu. Zatrdile so, da je iraška vlada pripravljena sodelovati pri prizadevanjih za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja razmer v regiji.

Gre za prve smrtne žrtve med ameriškimi vojaki v regiji po začetku vojne v Gazi.

Kongresniki pozvali k okrepitvi napadov

Biden je dejal, da še vedno zbirajo informacije o napadu, vendar pa vedo, da so ga izvedle radikalne oborožene skupine, povezane z Iranom, ki delujejo v Siriji in Iraku. Osrednje poveljstvo ameriške vojske je potrdilo, da je bilo v napadu ranjenih najmanj 34 vojakov, vendar je mogoče pričakovati, da bo njihovo število še naraslo. "Naj nihče ne dvomi, da bomo odgovorne kaznovali – ob času in na način, ki ga bomo sami določili," je sporočil Biden.

Številni člani ameriškega kongresa so zatem Bidna javno pozvali h krepitvi napadov na oborožene skupine na Bližnjem vzhodu, ki so povezane z Iranom, in tudi na sam Iran. Vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell je Bidnu sporočil, naj "povzroči resno in uničujočo škodo teroristom in njihovim iranskim sponzorjem, ki se ponašajo z ameriško krvjo kot znamenjem časti".

Republikanski senator Lindsey Graham je pozval k napadom na tarče znotraj Irana, njegov strankarski kolega Tom Cotton pa je dejal, da je edini mogoč odgovor na te napade "uničujoče vojaško maščevanje proti terorističnim silam v Iranu in drugod po Bližnjem vzhodu".

Ameriška vojska je medtem zatrdila, da je njen cilj preprečevanje širjenja konflikta na Bližnjem vzhodu. "Ne želimo iti po poti večjega zaostrovanja, ki bi privedlo do širšega konflikta v regiji," je v nedeljo dejal načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Charles Brown.

Odkar je 7. oktobra izbruhnila vojna med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, so ZDA izvedle več napadov na različne oborožene skupine, povezane z Iranom, ki napadajo njihove sile, prisotne na Bližnjem vzhodu. Znotraj Irana sicer doslej napadov še ni bilo. Po podatkih ZDA so bila njihova oporišča v Iraku in Siriji od 17. oktobra 97-krat tarča napadov, a do zdaj žrtev ni bilo.