Makedonska ministrica je sporočila, da je večina osumljencev petkratnega umora makedonskih državljanov. Foto: EPA
Makedonska ministrica je sporočila, da je večina osumljencev petkratnega umora makedonskih državljanov. Foto: EPA

Po petkratnem umoru, ki je pretresel državo, so v okviru obsežne akcije Pošast (Monstrum), ene najkompleksnejših v zgodovini makedonske policije, prijeli 20 radikalnih islamistov in jih pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Proti petim so vložili obtožnico, preostali bodo pred preiskovalnega sodnika stopili do četrtka. Večinoma gre za makedonske državljane, pridržali pa so jih na podlagi suma terorističnih dejanj. Nekateri med njimi naj bi se po podatkih policije v preteklosti med drugim v Afganistanu in Pakistanu borili proti zvezi Nato. Dva osumljenca sta še vedno na begu.

Preiskava še poteka
V okviru akcije so zasegli tudi več kosov orožja. Preiskava, ali je med njimi tudi orožje, uporabljeno pri petkratnem umoru 12. aprila, še poteka. Urad javnega tožilstva v Skopju še preučuje posebno poročilo o dodatnih desetih osebah, ki bi lahko bile povezane z umorom, prav tako še preučujejo tudi materialne dokaze.

Makedonska notranja ministrica Gordana Jankulovska je v torek dejala, da bo policija potrebovala 24 ur, da vloži obtožnice proti osumljencem, nato bo lahko objavila tudi njihova imena. Ali so pridržani povezani s kakšno večjo svetovno skrajno islamistično organizacijo, še ni znano, je dodala.

Petkratni umor, ki je sprožil medetnične napetosti, zaradi domnev, da so v zločin vpleteni Albanci, se je zgodil v predelu Skopja Radišanima. Trupla štirih mladeničev, starih od 18 do 20 let, in 45-letnega moškega so našli ribiči blizu jezera v severnem predmestju Skopja.

"Albanci ne sprejemamo kolektivne odgovornosti"
Po akciji Pošast se je prvič oglasil Bujar Osmani, podpredsednik Demokratične unije za integracijo, največje stranke Albancev v Makedoniji. Dejal je, da "Albanci ne sprejemajo kolektivne odgovornosti za umor otrok, kriminalno dejanje, za katerega se ne spomni, da bi se kdaj zgodilo v njihovi zgodovini, tudi med vojno ne". Poudaril je, da si Albanci bolj kot kdor koli drug želi, da se zločin reši.