Kot je potrdila vojaška policija, so našli črno skrinjico, pri tem pa so bili zelo previdni, saj so predpostavljali, da bi lahko bila eksplozivna naprava še vedno v razbitinah.

"Lahko predpostavljamo, da je letalnik nosil eksplozivno napravo, eden od fragmentov nakazuje na to, ampak vse to se bo šele pokazalo, kako je s tem," je za hrvaški Dnevnik povedal načelnik vojne policije Vlado Kovačević.

Ob tem je pojasnil, da če bi šlo za vohunski ali obveščevalni letalnik, na njem ne bi bilo eksploziva, zato predvidevajo, da je bil letalnik uporabljen za drugačne namene.

Z branjem podatkov iz skrinjice se bodo zdaj ukvarjali vojaški strokovnjaki iz letalstva, vključili se bodo tudi strokovnjaki s Fakultete za strojništvo in znanstveniki, ne izključuje pa Kovačević niti sodelovanja s partnerskimi državami, ki imajo s tem izkušnje.

Sorodna novica Hrvaški predsednik Milanović: Brezpilotni letalnik je v Zagreb priletel iz Ukrajine

Plenković kritičen do Nata

Danes je sicer hrvaški premier Andrej Plenković osebno obiskal prizorišče strmoglavljenja, potem ko se je v četrtek in petek udeleževal neformalnega vrha EU-ja v Versaillesu v Franciji. Ob tem je potrdil, da je letalnik po do zdaj pridobljenih podatkih priletel iz Ukrajine, ni pa še jasno, ali je pripadal ukrajinskim ali ruskim silam.

Pri tem je Plenković izrekel nekaj ostrih besed na račun zavezništva in pozval k tesnejšemu sodelovanju med članicami Nata.

Preden je večtonski izvidniški letalnik Tu-141 sovjetske izdelave vstopil v hrvaški zračni prostor in nato po slabih sedmih minutah strmoglavil, je skoraj 45 minut letel nad Romunijo in Madžarsko. Vse tri države so članice zveze Nato. Ali je šlo za nesrečo oziroma napako ali morda za namerno dejanje, za zdaj ni jasno, je dejal Plenković.

Kljub temu pa je v povezavi z incidentom že poslal pismo svojim kolegom v EU-ju in generalnemu sekretarju zveze Nato Jensu Stoltenbergu. Kot je pojasnil, je integrirana zračna in raketna obramba Nata resda zaznala letalnik in mu sledila, a hrvaške oblasti s tem niso bile seznanjene. Zveza Nato se je na incident dejansko odzvala šele po poizvedovanju novinarjev.

K preiskavi pozval tudi Budimpešto

Premier naj bi v sredo v bližini Madrida obiskal vojaško oporišče Nata, ki je zadolženo za nadzor zračnega prometa nad vsemi južnimi članicami zavezništva, vključno s Hrvaško, in se sešel s tamkajšnjim poveljnikom.

"Takšne situacije ne moremo več tolerirati," je dejal novinarjem in menil, da gre za "jasno grožnjo, na katero bi se morala odzvati tako Nato kot EU".

Že v petek je več varnostnih strokovnjakov ocenilo, da dogodek meče slabo luč na zavezništvo oziroma predstavlja očiten neuspeh Nata, hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je dejal, da je to zadeva skupnega poveljstva Nata. Plenković je ocenil, da odziv Nata res ni bil dober, in pozval k tesnejšemu sodelovanju in "zvišanju pripravljenosti".

K preiskavi je sicer pozval tudi madžarske oblasti, ki so imele daleč največ časa za ukrepanje, saj je brezpilotni letalnik nad Madžarsko letel kar 40 minut.

"Na srečo se ni zgodilo še kaj veliko hujšega," je dejal in kot primer navedel morebitno strmoglavljenje letalnika na eno od madžarskih jedrskih elektrarn. Razkril je še, da je madžarski premier Viktor Orban za incident izvedel celo pozneje od njega.