Policija je prijela 51-letnega Ratka Romića in 54-letnega Milana Radonjića. Umor Ćuruvije je po besedah posebnega tožilca za organizirani kriminal Miljka Radisavljevića naročil nekdanji zloglasni vodja državne varnosti Radovan Marković. Motiv za umor novinarja, sicer znanega kritika režima nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, je bil političen.

V umor naj bi bil vpleten še en nekdanji sodelavec Službe državne varnosti Miroslav Kurak, ki naj bi v Ćuruvijo tudi izstrelil smrtonosne strele. A Kuraka po poročanju medijev policiji ni uspelo ujeti. Po nekaterih domnevah naj bi bil v Tanzaniji, kjer naj bi delal kot organizator lovskih popotovanj.

Ali za umorom stoji Mira Marković?
Preiskava, ki še traja, naj bi tudi potrdila, ali za umorom priznanega novinarja dejansko stoji Miloševićeva žena Mira. Govorice o njeni vpletenosti v novinarjevo smrt krožijo že nekaj let, Radisavljević pa jih ni želel komentirati. Ime Markovićeve se je sicer omenjalo tudi v povezavi z umorom nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stamboliča avgusta 2000. Markovićeva od leta 2003 živi v Rusiji, kjer je leta 2006 dobila azil, možnosti, da bi jo Rusija izročila Srbiji, pa naj ne bi bilo veliko.

Je pa Radisavljević potrdil, da so dvojico aretirali na podlagi pričanja zloglasnega Milorada Ulemeka - Legije. Ta naj bi pričal brez postavljanja pogojev in v zameno ni prejel nobenih ugodnosti.

Legija, nekdanji poveljnik enote za posebne operacije JSO, je bil sicer zaradi sodelovanja pri umoru nekdanjega srbskega premierja Zorana Đinđića obsojen na 40 let zapora.

Novinarja ustrelili pred njegovim domom v Beogradu
Takrat 50-letnega Ćuruvijo so pred njegovim domom v Beogradu ustrelili 11. aprila 1999, njegova smrt pa velja za eno najtemnejših skrivnosti Srbije iz časov Miloševićevega režima. Vsaka oblast po demokratičnih spremembah leta 2000 je obljubljala, da bo umor rešila, a nobeni ni uspelo.

Lani se je preiskovanja znova lotila posebna komisija, v kateri so poleg policistov in obveščevalcev sodelovali tudi novinarji, predstavniki nevladnih organizacij in tuji strokovnjaki.

Ćuruvija je bil lastnik časnikov Dnevni telegraf in Evropljanin. Miloševićev režim je izhajanje Dnevnega telegrafa začasno prepovedal, Ćuruvijo pa je leto pred umorom večkrat denarno kaznoval "zaradi vznemirjanja javnosti" v tedniku Evropljanin.