V novi vladi bo 16 ministrstev.

Vlado predsednika HDZ-ja Plenkovića je podprlo 76 od 135 poslancev, ki so bili prisotni med glasovanjem. Proti je glasovalo 59 poslancev. Po glasovanju so vsi člani vlade tudi prisegli.
Nova hrvaška vlada bo imela štiri podpredsednike, trije bodo tudi ministri. Podpredsedniške in ministrske naloge bosta še naprej opravljala dozdajšnja ministra za notranje zadeve in finance Davor Božinović in Zdravko Marić. Podpredsednik vlade bo tudi Tomo Medved, ki bo ostal na ministrstvu za veterane.

Nov obraz v ožjem kabinetu bo četrti podpredsednik hrvaške vlade Boris Milošević, ki prihaja iz Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS), ki je s tremi poslanci tudi največja koalicijska stranka za HDZ-jem. Milošević ne bo vodil ministrstva, ampak bo pristojen za družbene dejavnosti ter človekove in manjšinske pravice.

Hrvaško diplomacijo bo še naprej vodil Gordan Grlić Radman, v svojih ministrskih stolčkih ostajata tudi minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković ter minister za zdravstvo Vili Beroš. Morda je največje presenečenje v novi vladi imenovanje dozdajšnjega ministra za državno premoženje Marija Banožića na čelo ministrstva za obrambo.

Dozdajšnji minister za energetiko in varstvo okolja Tomislav Ćorić bo postal minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj. Ministrstvo bo vključevalo tudi njegova dozdajšnja resorja. Dozdajšnji minister za gospodarstvo Darko Horvat bo dobil v roke ministrstvo za gradbeništvo, prostorsko ureditev in državno premoženje.

Združili bodo še dozdajšnji ločeni ministrstvi za upravo in pravosodje, skupni resor pa bo deloval pod taktirko ministra Ivana Malenice. Najmlajši minister v Plenkovićevi vladi, 35-letni Malenica, je od začetka tedna sicer v samoizolaciji zaradi okužbe z novim koronavirusom. Zato danes ni bilo tradicionalne skupne fotografije članov hrvaške vlade po potrditvi v saboru.

Minister Josip Aladrović je v svoj dozdajšnji resor dela in pokojninskega sistema dobil še družino in socialno politiko. Dozdajšnja ministrica za kulturo Nina Obuljen Koržinek pa bo še naprej vodila ministrstvo za kulturo, ki bo v imenu dobilo tudi medije. Poleg Obuljen Koržinekove bo ministrski položaj obdržala tudi njena kolegica Marija Vučković, ki bo še naprej vodila ministrstvo za kmetijstvo.

V novi Plenkovićevi vladi bosta tudi dve novi ministrici. Nikolina Brnjac bo vodila resor turizma in športa, medtem ko bo Nataša Tramišak prevzela vodenje ministrstva za regionalni razvoj in sklade EU-ja.

Spremembe so na ministrstvu za znanost in izobraževanje, na katero se bo po skoraj desetletnem premoru vrnil Radovan Fuchs, ki je bil že šolski minister v vladi nekdanje hrvaške premierke Jadranke Kosor.

Celodnevna razprava

Hrvaški premier Andrej Plenković je sicer ob prihodu pred sabor izrazil pričakovanje, da bo večina poslancev podprla predlagani program in člane vlade. Že pred sredino ustanovno sejo sabora si je zagotovil podporo 76 poslancev, tako da je imel v 151-članskem saboru potrebno večino. Na razpravi pa se je nato zapletlo že na samem začetku. Poslanci opozicijskih strank SDP, Zmoremo! in Most so po svojih trditvah nov program vlade dobili šele 40 minut pred začetkom razprave, zato so zahtevali enourno preložitev razprave, poroča Večernji list.

Poslanska razprava o novi vladi se je nato krepko zavlekla. Med drugim tudi zato, ker je okoli 40 izmed 60 prijavljenih govorcev prvič na poslanskih sedežih in "imajo zato veliko željo po repliciranju", poroča hrt.hr.

Razpravo podaljšujejo tudi poslanci Mosta, ki pogosto replicirajo na svoje replike. "Če vidimo, da je nekaj ostalo nedokončano, bomo iskali odgovore. Z repliko na repliko se dobi sedem minut, kar je bolje kot pet minut," je poslanec Mosta Nino Raspudić dejal za hrvaški RTL.

Dolgi razpravi je nato le sledilo glasovanje o novi vladi, in nato slavnostna prisega premierja.

Sorodna novica Ustanovna seja hrvaškega sabora brez predsednika Milanovića

Obljuba: 100.000 novih delovnih mest

Plenković je med predstavitvijo programa svoje druge zaporedne vlade poudaril, da bo eden dodatnih vzvodov za krepitev hrvaškega gospodarstva 22 milijard evrov, do katerih bo Hrvaška upravičena iz svežnja EU-ja za obnovo po pandemiji covida-19 v naslednjih letih. Povedal je, da je to znesek, ki je večji kot hrvaški letni državni poračun in dvakrat večji kot hrvaški letni prihodki od turizma.

Dejal je, da letos zaradi pandemije covida-19 pričakujejo krčenje hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP) za deset odstotkov, prihodnje leto naj bi sledila šestodstotna rast. Obljubil je, da bodo v njegovem novem štiriletnem premierskem mandatu 1,3 milijarde evrov namenili za odpiranje 100.000 novih delovnih mest.

Obljuba: Povprečna plača najmanj tisoč evrov

Načrtuje zvišanje povprečne hrvaške plače na najmanj 1000 evrov in dvig minimalne mesečne plače na 4250 kun (565 evrov). Upokojenci lahko pričakujejo za deset odstotkov višje pokojnine, je še napovedal Plenković. Vladni program predvideva tudi krčenje davka na dobiček podjetij in znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za vso hrano s 25 na 13 odstotkov.

Sorodna novica Slovenija Hrvaške še ne bo uvrstila na rdeči seznam

Obljuba: Manj lokalnih uradnikov za polovico

Hrvaški premier je prav tako napovedal znižanje števila lokalnih uradnikov za polovico in združevanje občin ob nadaljevanju digitalizacije javnih storitev. Poudaril je tudi izdelavo prostorskih načrtov za hrvaško ekološko-ribolovno cono (ERC) in epikontinentalni pas v Jadranu.

Obljuba: Vstop v evro in schengen

Med zunanjepolitičnimi cilji je znova omenil vstop države v območji evra in schengena. Utrjevali bodo vezi s Hrvati v drugih državah, spodbujali učenje hrvaškega jezika in krepili položaj Hrvatov, posebej v Bosni in Hercegovini ter drugih sosednjih državah.