Iransko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so z raketami in letalniki napadli skrajneže, medtem ko so iranski mediji poročali o napadih na dve oporišči oborožene sunitske skupine Džaiš al Adl, ki je med drugim uvrščena na ameriški seznam terorističnih organizacij.

Pakistan je napade označil za "nezakonito dejanje", ki bi lahko imelo "resne posledice". V iranskem napadu sta bila po navedbah Islamabada ubita dva otroka, še trije pa so bili ranjeni.

"Ta kršitev suverenosti Pakistana je popolnoma nesprejemljiva in ima lahko resne posledice," je v izjavi za javnost poudarilo pakistansko zunanje ministrstvo. Zapisali so še, da takšna enostranska dejanja niso v skladu z dobrososedskimi odnosi in lahko resno ogrozijo dvostransko zaupanje.

Iranski zunanji minister Hosein Amir Abdolahian je v Davosu, kjer se udeležuje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), dejal, da so bili napadeni le skrajneži in tarča niso bili pakistanski državljani, napadi pa so bili po njegovih besedah povezani z Izraelom. "Tarča so bili le teroristi na pakistanskem ozemlju," je zatrdil.

V telefonskem pogovoru s pakistanskim zunanjim ministrom Džalilom Abasom Džilanijem je Abdolahian poudaril, da Teheran spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Pakistana.

Pakistan je po Iraku in Siriji v nekaj dneh že tretja država v soseščini, kjer je Iran izvedel napade, zaradi česar je Bagdad že odpoklical svojega veleposlanika iz Teherana. Za podoben ukrep se je odločil tudi Islamabad, kjer so tudi sporočili, da ne bodo dovolili vrnitve iranskega veleposlanika, ki je trenutno na obisku v svoji domovini.

Napad kljub komunikacijskim kanalom

Iranske sile so napadle vas v jugozahodni pakistanski redko poseljeni gorati pokrajini Beludžistan, ki si z Iranom deli 1000-kilometrsko mejo z Iranom.

Leta 2012 ustanovljena skupina Džaiš al Adl oziroma Vojska pravice najmanj od leta 2013 izvaja napade na iranske obmejne policiste in je v preteklosti prevzela odgovornost za bombne napade in ugrabitve policistov.

Teheran je skupini očital vpletenost v napade ob meji prejšnji mesec, v katerih je bilo ubitih več kot 10 iranskih policistov. Takrat je iranski notranji minister Ahmad Vahidi dejal, da so odgovorni napadalci v državo vstopili iz Pakistana.

Džaiš al Adl trdi, da si prizadeva za večje pravice in boljše življenjske pogoje za etnično manjšino Balučev. V preteklosti je ta prisegla zvestobo džihadistični skupini Islamska država.

Iranska tiskovna agencija IRNA in državna televizija sta poročali, da so bili v napadu uporabljeni rakete in brezpilotni letalniki. Iranski Press TV je napad pripisal Iranski revolucionarni gardi, ki je izvedla že napada v Iraku in Siriji. Teheran se uradno ni odzval.

Pakistansko zunanje ministrstvo je napad obsodilo in Iranu očitalo "neizzvano kršitev zračnega prostora".

Incident je bil za Islamabad neizzvan in "popolnoma nesprejemljiv", še "bolj pa je skrb vzbujajoče, da je do nezakonitega dejanja prišlo kljub obstoju več komunikacijskih kanalov med Pakistanom in Iranom", poroča BBC.

Odgovoren za posledice kršitev pakistanske suverenosti bo izključno Iran, je sporočil Pakistan. Teheran in Islamabad se pogosto medsebojno obtožujeta, da oboroženim skupinam dopuščata delovanje na svojih ozemljih.

Napad v Iraku in Siriji

Iranska revolucionarna garda je v ponedeljek izvedla napade z balističnimi raketami na cilje v Erbilu, mestu na severu Iraka. Rakete so zadele območje v bližini gradbišča ameriškega konzulata. Po informacijah iz varnostnih krogov v Erbilu so bili v napadu ubiti najmanj štirje civilisti, šest jih je poškodovanih.

V Siriji pa so iranske rakete zadele predvsem območja Islamske države, so sporočili iz Teherana. Po poročanju iranske tiskovne agencije IRNA so napadli džihadistične skupine v pokrajini Idlib.

Iranski napadi se dogajajo v času povišanih napetosti na Bližnjem vzhodu od začetka vojne v Gazi 7. oktobra.

Peking kot posrednik?

Kitajska je pozvala Iran in Pakistan k zadržanosti in izogibanju dejanjem, ki bi vodila v stopnjevanje napetosti. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je povedala, da Peking obe državi obravnava kot "bližnji sosedi".

"Nadaljnje stopnjevanje napetosti je mogoče, a Islamabad ima velik interes, da je previden," je zadnje dogodke komentiral direktor južnoazijskega inštituta pri Wilsonovem centru Michael Kugelman, ki vlogo posrednika vidi prav v Kitajski.

"Kitajska ima tesne vezi tako z Iranom kot s Pakistanom in ima velik interes, da kriza ne uide izpod nadzora ... verjetno bo tiho pritisnila na obe strani, da ne zaostrujeta razmer," je dejal.

Iranski minister je v Davosu izjavil, da se bodo napadi in napetosti v regiji končali, ko se bo končala vojna v Gazi. Pri tem je omenil dogajanje na izraelsko-libanonski meji, kjer si izraelske sile skoraj vsakodnevno izmenjujejo ogenj s proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah, in dogajanje v Rdečem morju, kjer jemenski hutijevci izvajajo napade na trgovske ladje. "Za rešitev vojne v Gazi je treba zagotoviti pravice Palestincev," je dejal in posvaril pred širjenjem konflikta v regiji,