Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Godefroid Niyombare
Godefroid Niyombare je pozdravil svoje privržence po razglasitvi državnega udara. Foto: Reuters
Burundi
Burundi je med petimi najrevnejšimi državami na svetu. Foto: Reuters
Bujumbura
Ulice Bujumbure so bile v zadnjih dneh priča protestom proti predsedniku. Foto: Reuters

V Burundiju je napeto od 26. aprila, ko je predsednik Pierre Nkurunziza napovedal, da se bo potegoval za tretji mandat. To je povzročilo ogorčenje med njegovimi nasprotniki, ki mu očitajo, da s tem krši ustavno določilo o dveh predsedniških mandatih. Po predsednikovi odločitvi so v glavnem mestu Bujumbura izbruhnili protesti, v katerih je umrlo 20 ljudi.

Nkurunziza je bil v času napada v Tanzaniji na regionalnem srečanju, na katerem so govorili o rešitvah za krizo v tej vzhodnoafriški državi, kjer se je leta 2005 končala državljanska vojna med manjšinskimi Tutsijci in večinskimi Hutujci. Ko se je poskušal s predsedniškim letalom vrniti domov, temu zaradi nevarnih razmer, niso odobrili pristanka. "Predsednik Nkurunziza se je vrnil v Burundi po poskusu državnega udara. Čestital je vojski, policiji in Burundijcem," so sporočili iz predsednikovega urada.

Poskus državnega udara spodletel
Poveljnik vojske general Prime Niyongabo je sporočil, da je poskus državnega udara spodletel in da imajo predsedniku zveste sile razmere pod nadzorom. V predsednikovem uradu so državni udar označili za domišljijo.

Nkurunziza se je oglasil prek predsednikove spletne strani in Twitterja ter v sporočilu pozval rojake k mirnosti. Drugi vzhodnoafriški voditelji so obsodili poskus državnega udara in pozvali k vrnitvi ustavnega reda. Prevrat je obsodila tudi krovna afriška organizacija, Afriška unija.

Napetosti med Tutsijci in Hutujci
V državljanski vojni je bila vojska pod poveljstvom Tutsijcev, ki so se bojevali proti hutujskim uporniškim skupinam, med katerimi je eni od njih poveljeval Nkurunziza. Vojna je bila posledica dolgoletnih etničnih napetosti med Tutsijci, ki so bili tradicionalno na oblasti, in Hutujci, ki so bili vseskozi v podrejenem položaju, čeprav predstavljajo večino prebivalstva.

Spopadi so se končali po 12 letih in v tem času je umrlo okoli 300.000 ljudi. Po mirovnem sporazumu leta 2005 so bile v vojsko vključene vse rivalske frakcije, a vseeno je bilo vedno čutiti etnične razlike.

Tokratna kriza je najhujša po koncu vojne in mnogi se bojijo, da bi lahko imela širše posledice za območje, saj je še živ spomin na genocid v sosednji Ruandi, kjer je bilo leta 1994 ubitih 800.000 Tutsijcev in zmernih Hutujcev. Po podatkih Združenih narodov se je v sosednje države že zateklo 70.000 Burundijcev.

Nkurunziza je bil zaradi svoje odločitve deležen kritik mednarodnih donatorjev, ki so s svojo pomočjo ključni za delovanje državnih organov in drugih institucij. Ustavno sodišče se je sicer postavilo na stran predsednika in odločilo, da njegov prvi mandat ne šteje, saj ga je izvolil parlament, kar so nato spremenili v neposredne predsedniške volitve.