Vse kaže, da so bile žrtve ubite že pred nekaj časa, saj so bila nekatera trupla zaradi suhega puščavskega zraka že mumificirana. Damask je bil več mesecev pod nadzorom skrajne islamske skupine, ki pa jo je iz mesta pregnala čadska in nigrska vojska, potem ko sta v začetku marca na severovzhodu Nigerije začeli kopensko in zračno ofenzivo proti Boko Haramu.

Vojaki so trupla odkrili pod mostom v okolici mesta, ki so ga čadski in nigrski vojaki zavzeli 9. marca. Nekatere žrtve so imele prerezane vratove, druge pa so bile obglavljene. Med ubitimi je tudi mestni imam.

Boko Haram je bil ustanovljen leta 2002 in njegov cilj je bil najprej boj proti zahodnemu izobraževanju. Leta 2009 je skupina sprožila kampanjo nasilja z namenom vzpostavitve islamske države na severu največje afriške proizvajalke nafte. Od takrat je bilo ubitih okoli 13.000 ljudi, na stotine je bilo ugrabljenih, številni pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in se zateči tudi v sosednje države.

Ko je skupina začela napade širiti tudi v sosednje države, so se te odzvale z vojaško operacijo, v kateri z Nigerijo sodelujejo še Čad, Niger in Kamerun. V začetku letošnjega leta so skrajneži nadzorovali okoli 20 okrožij na ozemlju v velikosti Belgije, a s pomočjo zaveznikov so nigerijske sile osvobodile vse, razen treh.

Jonathan napoveduje zmago
Nigerijski predsednik Goodluck Jonathan, ki se bo na volitvah prihodnji teden potegoval za svoj drugi mandat, je v pogovoru za BBC napovedal, da bodo v enem mesecu iz rok Boko Harama iztrgali vsa ozemlja. "Iz dneva v dan so šibkejši," je dejal predsednik glede skupine, ki je v zadnjih letih postala največja varnostna grožnja najbolj poseljene afriške države.

A pri nigerijskih oblasteh je bilo take obljube v preteklosti že slišati. Tako je predsednik pred dvema letoma v treh zveznih državah, ki so bile najbolj ogrožene zaradi napadov skrajnežev, razglasil izredne razmere in sprožil obsežno vojaško operacijo, a brez uspeha. Vojaki so bili slabo opremljeni, demoralizirani in sploh nepripravljeni na spopad z gorečimi pripadniki skupine.

Jonathan, ki je bil dolgo tarča kritik za zaradi počasnega in neučinkovitega odziva na pohod skrajnežev, je v pogovoru priznal, da so se prepočasi odzvali, ko je Boko Haram začel napadati in osvajati ozemlje. Mogoče bo tokrat le drugače, saj so pred vrati volitve, za katere je še pred časom dobro kazalo predsednikovemu glavnemu nasprotniku Muhamaduju Buhariju.

Predsedniške volitve bi morale potekati že 14. februarja, a so jih oblasti prestavile za šest tednov in kot razlog navedle nestabilne razmere v delih na severovzhodu države, kjer je zaradi Boko Harama veliko razseljenih volivcev. Kritiki predsednika so v tej potezi videli poskus oblasti, da spremenijo smernice padanja priljubljenosti Jonathana.