Na slovenskem zunanjem ministrstvu so v sporočilu za javnost spomnili, da so države naslednice po nekdanji SFRJ marca letos podpisale kupoprodajno pogodbo, septembra pa tudi dokumente o zaključku prodaje nepremičnine.

Poslopje je vse od razpada nekdanje skupne države uporabljala Srbija za potrebe svoje misije pri Združenih narodih. Zgradba, ki leži neposredno nasproti Centralnega parka, je bila zgrajena leta 1905, zasnovala pa sta jo arhitekta Warren in Wetmore, ki sta med drugim projektirala tudi znamenito poslopje železniške postaje Grand Central v New Yorku. To je zadnja še ohranjena palača, ki jo je imel v lasti eden najbogatejših Američanov 19. stoletja Cornelius Vanderbilt.

Nekdanja SFRJ je zgradbo kupila leta 1946, pri čemer so sredstva za nakup v pretežnem delu zbrali izseljenci na čelu s slovensko-ameriškim pisateljem Louisom Adamičem. Objekt je nekdanja SFRJ ves čas uporabljala za predstavništvo pri ZN-u v New Yorku.

1500 kvadratnih metrov prostora

Uporabna površina petnadstropnega poslopja, zgrajenega v secesijskem slogu, znaša približno 1500 kvadratnih metrov. V njem se nahaja 32 sob, 12 kopalnic, dve dvigali ter 17 kaminov. Notranjost je izjemno bogato opremljena, številni izvorni detajli so ohranjeni. V objektu je tudi več umetniških del, zlasti slike in tapiserije, stenske in stropne štukature ter poslikave, z lesom opremljena sprejemnica in knjižnica, kristalni lestenci, več notranjih elementov je pozlačenih, je sporočilo največje nepremičninsko podjetje v ZDA Douglas Elliman, ki je poslopje prodalo.

Ob objavi prodaje so poudarili, da je novi lastnik, ki je plačal z gotovino, "kupil pomemben del zgodovine New Yorka".

Spomeniško zaščiteno poslopje je sicer leta 2018 zajel požar zaradi dotrajane infrastrukture, pri čemer so bili poškodovani trij ljudje. Po obnovi so poslopje, ki je bilo na trgu od leta 2017, vrnili nazaj na trg z isto ceno 50 milijonov dolarjev kot pred požarom. Popolnoma so obnovili le tretje nadstropje, kjer je zagorelo. Vse ostalo so temeljito očistili, obnovili in prebarvali.

Zaključna faza pogovorov

Z MZZ-ja so še sporočili, da so pogovori petih držav naslednic o nasledstvu diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) nekdanje SFRJ v zaključni fazi, saj so razdelili že več kot 90 odstotkov poslopij s seznama priloge B sporazuma o nasledstvu.

Slovenija je v tem procesu dobila 13 nepremičnin, od tega za svoje potrebe uporablja nepremičnine v Washingtonu in Celovcu ter dve nepremičnini v Rimu. Ostale je prodala ali pa je njihova prodaja v teku.

S prodajo poslopja misije SFRJ pri ZN-u v New Yorku so naslednice prodale še zadnjo od petih nepremičnin nekdanje SFRJ, ki so bile od leta 2017 predmet skupne prodaje.

Pred tem so skupaj prodale rezidenco veleposlanika nekdanje SFRJ pri ZN-u v New Yorku, veleposlaništvo nekdanje SFRJ v Bonnu, veleposlaništvo oz. rezidenco nekdanje SFRJ v Bernu in Tokiu. Iz naslova prodaje teh nepremičnin je Slovenija v skladu s svojim 14-odsotnim deležem dobila skoraj 12 milijonov evrov.

Poleg tega je Slovenija v zadnjih petih letih sama prodala diplomatske nepremičnine nekdanje SFRJ v Milanu, Bamaku, Brasilii in Sao Paulu, ki jih ne potrebuje, in zanje dobila skoraj 5,8 milijona evrov.

Pridobljena sredstva so v skladu z 9. členom zakona o zunanjih zadevah proračunski vir in predstavljajo namenska sredstva zunanjega ministrstva, so pojasnili.

Dodali so, da si bo Slovenija v nadaljnjih pogovorih z državami naslednicami prizadevala za čimprejšnjo rešitev še preostalih odprtih vprašanj, med drugim tudi za dogovor o nasledstvu stanovanj vojaških predstavnikov nekdanje SFRJ v tujini v okviru priloge B sporazuma o nasledstvu.