Kot je pojasnil Turčinov, so posmrtne ostanke Vladimirja Ribaka našli v bližini mesta Slavjansk, ki so ga zavzeli proruski aktivisti. "Teroristi, ki so si prisvojili celotno regijo Doneck, so šli tokrat predaleč," je dejal Turčinov po poročanju BBC-ja.

"Zahtevam nadaljevanje učinkovitih protiterorističnih ukrepov za zaščito ukrajinskih državljanov na vzhodu države pred terorizmom," je še zapisal v izjavi.

Odločitev Kijeva, da pošlje vojsko na vzhod Ukrajine, je sledila le nekaj ur po tem, ko je državo zapustil ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je Ukrajini obljubil politično in gospodarsko pomoč.

Zadeli ukrajinsko izvidniško letalo
Iz mesta Slavjansk so poročali o še enem incidentu. Ukrajinsko vojaško izvidniško letalo antonov An-30 so med poletom nad mestom Slavjansk, ki je pod nadzorom proruskih aktivistov, zadeli in poškodovali streli iz lahkega orožja.

V incidentu ni bil ranjen nihče izmed članov posadke, je sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. "Ob profesionalnem odzivu je vojaškim pilotom letalo uspelo prizemljiti brez posledic. Po temeljitem pregledu je bila bojna sposobnost letala popolnoma obnovljena," je v izjavi zapisalo obrambno ministrstvo.

Proruski aktivisti še naprej nadzorujejo upravne stavbe v Slavjansku, in to kljub mednarodnemu dogovoru, ki so ga prejšnji teden v Ženevi sprejeli ZDA, Rusija, Ukrajina in EU. Ta med drugim predvideva razorožitev nezakonitih paravojaških skupin in odpravo zasedb javnih poslopij.

Biden Rusijo svari pred osamitvijo
Ameriški podpredsednik Joe Biden je na svojem prvem obisku v Kijevu okrcal Rusijo, ki jo je posvaril pred resnimi posledicami in večjo osamitvijo, če ne bo umaknila svojih vojakov z meje z Ukrajino in prenehala podžigati separatističnih nemirov na vzhodu države. "Nadaljevanje provokativnega ravnanja bo vodilo v dodatne stroške in večjo osamitev," je dejal na novinarski konferenci po srečanju z začasnim ukrajinskim premierjem Arsenijem Jacenjukom.

Ob tem je Rusijo pozval, naj "neha govoriti in začne delati" oziroma naj začne uresničevati zahteve mednarodnega dogovora iz Ženeve.

Biden je v nagovoru poslancem v Kijevu obljubil politično in gospodarsko podporo. Tako prozahodne kot tudi proruske sile pa je pozval k nacionalni enotnosti in sodelovanju pri pripravi nove ustave, ki bi izpolnila pričakovanja vseh Ukrajincev. Prihajajoče predsedniške volitve 25. maja pa je označil za najpomembnejše glasovanje v zgodovini Ukrajine.

ZDA želijo krepiti vezi z Ukrajino
Biden se je z ukrajinskimi voditelji pogovarjal tudi o mednarodnih prizadevanjih za okrepitev šibkega ukrajinskega gospodarstva in energetski varnosti države. ZDA želijo Ukrajini pomagati, da postane manj odvisna od ruskega plina, saj je Moskva pogoje za dobavo pred kratkim zaostrila.

Washington je medtem napovedal sveženj pomoči Ukrajini 50 milijonov dolarjev za izvajanje reform in krepitev vezi z ZDA. Po navedbah Bele hiše pa bi finančna pomoč prispevala tudi k varnosti in stabilnosti Ukrajine ter pripomogla k demokratičnemu razvoju države.

Napoved novih sankcij Rusiji
ZDA Rusiji grozijo z dodatnimi sankcijami, če Moskva ne bo izpolnila ženevskega dogovora. Ta med drugim predvideva razorožitev nezakonitih paravojaških skupin in odpravo zasedb javnih poslopij. Rusija pri tem zahteva, da orožje odložijo tudi ukrajinske provladne in nacionalistične skupine. Tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je danes Kijev pozvala k implementaciji ženevskega dogovora.

Na ameriške grožnje se je Moskva odzvala mlačno. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je danes v govoru v ruskem parlamentu dejal, da je Rusija pripravljena na nov krog sankcij Zahoda, ki pa da ne vodijo nikamor. "Prepričan sem, da bomo lahko minimizirali njihove posledice," je zatrdil Medvedjev in dodal, da je omejevanje Rusije na tovrsten način primitivno.