Osrednja slovesnost je potekala v kubanskem mestu Santa Clara, 300 kilometrov oddaljenem od prestolnice Havane, kjer je Che Guevara leta 1958 vodil odločilno bitko v kubanski revoluciji, ki je pomenila dokončen zlom režima diktatorja Fulgencia Baptiste.

Slovesnost v Santa Clari je vodil Raul Castro, Fidelov brat, ki že več kot leto dni namesto svojega brata opravlja funkcijo kubanskega predsednika. Vendar pa slovesnost ni minila brez Fidela, Chejevega velikega zaveznika in mentorja, saj mu je napisal sporočilo, ki so ga prebrali pred vsemi zbranimi. Na Kubi bodo Chejevo okroglo obletnico praznovali kar osem mesecev, do 14. julija prihodnje leto, ko bi bil Che star 80 let.

Che živi tudi v Boliviji in Venezueli
Ideje izboljšanja sveta z revolucijo, ki jih je širil Che, so danes prevzeli nekateri latinskoameriški voditelji in jih s podobno vnemo širijo med svojimi državljani. Latinska Amerika je tako 40 let po Chejevi smrti podobna celini, kot je bila med Chejevim bojem. Zamenjali so se le obrazi, ideje o enakosti in odpravi nepravičnosti pa ostajajo.

Spominska slovesnost je tako potekala tudi v Boliviji, kjer se je v mestu Vallegrande, blizu vasice, kjer je bil Che ubit, zbralo približno 3.000 ljudi. Nagovoril jih je predsednik Evo Morales, ki prav tako velja za velikega zagovornika Chejevih idej. V Venezueli so spomin na Cheja počastili z odkritjem njegovega spomenika na 4.000 metrov visoki gori Pico del Aguila.

Revolucionar, ki je zasijal v kapitalizmu
Chejeva podoba je prav gotovo ena največkrat upodobljenih na vsem svetu, v tem pa je mogoče najti kanček ironije. Podoba človeka, ki je bil goreč zagovornik komunizma, borec za brezrazredno družbo in nasprotnik imperializma, je zasijala prav v kapitalizmu, mistični Che pa je postal prava tržna znamka in popkulturni fenomen.

B. T.