V Portoriku so izvedli že peti referendum o spremembi statusa, a kot vsi pred njim je bil tudi ta neobvezujoč. Kar 97 odstotkov izmed 2,2 milijona volivcev je podprlo možnost, da bi Portoriko postal 51. zvezna država ZDA, a volilna udeležba je bila le 23-odstotna, kar pomeni, da je prišlo na tovrstni referendum najmanj ljudi po letu 1967. Nazadnje so referendum izvedli leta 2012, ko je 54 odstotkov udeležencev glasovalo za spremembo, vendar izid glede tega, kakšna naj bo sprememba, ni bil jasen.

Na referendumu so se volivci odločali med tremi možnostmi - da Portoriko postane ameriška zvezna država, da ohrani enak status, kot ga ima zdaj, ali da postane samostojna država brez ali z nekaj političnimi povezavami z ZDA.

Nedeljski referendum je potekal na stoto obletnico podelitve ameriškega državljanstva prebivalcem otoka. Opozicijske stranke so ga bojkotirale.

"Washington se mora odzvati"
Zagovornik referenduma, guverner Portorika Ricardo Rossello, je prepričan, da bi sprememba statusa Portorika prinesla gospodarsko rast otoku, ki se bori s hudimi težavami, saj ima kar 70 milijard dolarjev dolga, 45 odstotkov prebivalcev pa živi pod pragom revščine. Poleg tega je kakovost šol na zelo nizki ravni, pokojninski in zdravstveni sistem pa sta na robu propada.

"Od danes naprej ameriška zvezna vlada ne bo mogla več preslišati glasu večine ameriških državljanov iz Portorika. V vsaki demokraciji volja večine udeležencev volilnega procesa prevlada, zato bi bilo v popolnem nasprotju, da Washington na drugih delih sveta zahteva demokracijo, hkrati pa se ne odzove na legitimno pravico do samoodločbe v Portoriku," je dejal Rossello.

Pravice in obveznosti
Portoriko, ki leži v Karibskem morju, ima znotraj ZDA nejasen politični status. To ozemlje so ZDA leta 1898 pridobile od Špancev. Njegovi prebivalci imajo ameriško državljanstvo, vendar pa ne smejo voliti na predsedniških volitvah. Imajo pravico do enega predstavnika v predstavniškem domu zveznega kongresa, vendar le z omejeno volilno pravico.

Portoričani poleg tega ne plačujejo zveznega davka, a zaradi tega dobijo iz Washingtona manj denarja. Hkrati plačujejo zvezne prispevke za pokojnino in zdravstveno varstvo upokojencev medicare ter lokalne davke. Hrana na otoku je 22 odstotkov dražja od povprečja v ZDA, javne službe Portoričane stanejo 64 odstotkov več, ozemlje je deset let v hudi recesiji, zato ni čudno, da se je v tem času v ZDA odselilo pol milijona ljudi.

Plusi in minusi
Na otoku živi skoraj tri milijone ljudi, ki večinoma govorijo špansko, stopnja brezposelnosti je 12-odstotna. Zaradi krize in visoke zadolženosti so ljudem naložili nove davke. Nasprotniki statusa zvezne države ZDA menijo, da bo Portoriko s tem izgubil kulturno identiteto, pa še več bo moral plačati v zvezno davčno blagajno. Zagovorniki pravijo, da bi hkrati tudi dobili več denarja nazaj iz Washingtona in da bi jih sprememba statusa naredila enakovredne s preostalimi 50 zveznimi državami. Otok je tretjega maja zaradi nesposobnosti poplačila dolga razglasil celo stečaj.

ZDA se Portorika otepajo
Čeprav so Portoričani povedali svoje, pa je končna odločitev o spremembi statusa v rokah ameriškega kongresa, ki se na prejšnje referendume sploh ni odzval. Kot napovedujejo politični strokovnjaki, je tudi tokrat malo kongresnikov, ki bi bili navdušeni nad izenačitvijo statusa Portorika z drugimi 50 zveznimi državami.

Kot poroča BBC, sta razloga dva - v kongresu imajo republikanci večino, Portoriko pa tradicionalno voli demokratske predstavnike, zato bi izenačen status otoka lahko zmanjšal republikansko prevlado v kongresu. Poleg tega bi Portoriko s spremembo statusa začel dobivati več sredstev od zvezne vlade, kar ne bi naletelo na ravno dober sprejem v času, ko republikanci pozivajo k varčevanju. Portoriko bi namreč postal najrevnejša ameriška zvezna država.