Glede na to, da so v omenjeni kabini odkrili 48 deklet, reševalci domnevajo, da so potniki v paniki tekli v iste kabine.

Zato se zdaj poskušajo prebiti do spalnega dela trajekta, saj menijo, da so v njem trupla še okoli 50 srednješolk.

Težave pri reševanju
A pri odkrivanju ponesrečencev imajo kar nekaj težav. Največ jim jih povzroča slaba vidljivost, saj v vodi plavajo številni predmeti, ki jim otežujejo gibanje in vidljivost. Zaradi pritiska vode ne morejo odpreti številnih vrat, zato se morajo v kabine prebiti skozi okna, ki jih morajo razbiti.

Trajekt Sevol se je po nesreči sprva nagnil na bok, nato pa je začel s kljunom navzdol toniti, dokler ni nasedel na morsko dno, tako da zdaj iz vode štrli le njegov spodnji zadnji del. Izhod iz trajekta je bil zato na spodnjem, potopljenem delu plovila, do katerega pa ponesrečenci zaradi rešilnih jopičev, ki so si jih nadeli po nesreči, niso mogli priplavati, saj so jih jopiči držali nad gladino vode.

Rešilni jopiči na ponesrečencih po poročanju CNN-a povzročajo težave tudi reševalcem potapljačem, saj jih morajo ti s ponesrečencev sneti, da jih sploh lahko izvlečejo iz trajekta.

Poleg tega močni tokovi vlečejo za seboj cevi, ki potapljačem dovajajo kisik, zato lahko pod vodo ostanejo le deset minut.

Slaba varnost
Preiskovalci so medtem opravili varnostni pregled še enega trajekta družbe Čonghaedžin Marine, ki ima v lasti tudi trajekt Sevol. Na trajektu Ohamana so odkrili kar nekaj nepravilnosti.

Med vsemi rešilnimi čolni na trajektu jih kar 40 ni bilo uporabnih. Na potopljenem trajektu Sevol je bilo sicer 46 rešilnih čolnov, a so pri reševanju uporabili le dva. Do preostalih, po besedah članov posadke, niso mogli priti zaradi nagnjenosti plovila. Na trajektu Ohamana prav tako niso delovali varnostni izhodi, na njem pa ni bilo opreme za pritrditev vozil, ki jih trajekt prevaža. Prav tako je bila v nezadovoljivem stanju oprema za pritrditev zabojnikov.

Ohamana je sicer vozila med otokoma Inčeon in Džedžu trikrat na teden. Vse od nesreče trajekta Sevol 16. aprila pa je Ohamana v pristanišču na Inčeonu.

Med 476 potniki na trajektu je bilo kar 325 srednješolcev, ki so bili na poti na štiridnevni izlet na otok Džedžu. Število potrjenih smrtnih žrtev je 185, število pogrešanih pa 117.

Možnosti, da bi bil na trajektu še kdor koli živ, so skoraj nične, saj so potapljači sporočili, da niso odkrili nobenega zračnega žepa.