Leta 1989, dve leti po tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard, so Združeni narodi (ZN) 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva. Ta dan je namenjen globljemu razmisleku o pomembnih vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in opozarjanju na ta vprašanja, so zapisali na državnem statističnem uradu (Surs).

Število Zemljanov je novembra lani naraslo na osem milijard, le 11 let za tem, ko je doseglo sedem milijard. Leta 2020 je stopnja rasti prvič po letu 1950 upadla pod en odstotek na leto. Po zadnjih ocenah ZN-a naj bi se svetovno prebivalstvo do leta 2052 povečalo na 9,8 milijarde in bi lahko doseglo vrh pri 10,4 milijarde sredi 80 let tega stoletja.

Povprečna starost svetovnega prebivalstva znaša 30,5 leta (2023), kar pomeni, da je polovica prebivalstva starejša, polovica pa mlajša. To je skoraj 10 let več kot leta 1973, ko je povprečna starost znašala 21,5 leta. Med vzroki, da se povprečna starost vsakih pet let zviša za skoraj eno leto, so daljša povprečna življenjska doba, nižja umrljivost otrok in nižja stopnja rodnosti. Do konca stoletja naj bi mediana starosti dosegla 42,3 leta.

Rodnost z naskokom najvišja v Afriki, a tudi tam upada

Ključna spremenljivka, ki nakazuje razvoj svetovnega prebivalstva, je stopnja rodnosti oziroma povprečno število živorojenih otrok na žensko. Celotna stopnja rodnosti je po podatkih ZN-a leta 1963 znašala 4,6 otroka na žensko. V 50 letih se je znižala za polovico, na 2,3 v letu 2022.

Za vse tri najštevilčnejše države na svetu – Indijo, Kitajsko in ZDA – znaša stopnja rodnosti 2,1 otroka na žensko. V ZN-u predvidevajo, da bo v sredini tega stoletja upadla pod to raven. Do konca stoletja naj bi znašala 1,8, kar bi dolgoročno pomenilo upad svetovnega prebivalstva. V Evropi, ki je danes celina z najnižjo stopnjo rodnosti, je celotna stopnja rodnosti konec prejšnjega tisočletja upadla na 1,4 otroka na žensko, a se v zadnjih 20 letih rahlo zvišuje; do leta 2100 naj bi se po napovedih ZN-a ustalila pri 1,7.

Edina celina s stopnjo rodnosti nad 2,1 je Afrika, in sicer s 4,2 otroka na žensko, a tudi tam od začetka 80. let prejšnjega stoletja vrednost tega kazalnika hitro upada. Po oceni ZN-a naj bi do leta 2088 rodnost tudi na tej celini upadla pod 2,1 otroka na žensko.

Povprečen prebivalec sveta, rojen leta 2019, naj bi dočakal skoraj 73 let

Na svetovni ravni je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu leta 2019 doseglo 72,8 leta ali skoraj devet let več kot v 1990. Po upadu v letih 2020 in 2021, ko se je stopnja umrljivosti zaradi pandemije covida-19 zvišala, se povprečna življenjska doba znova podaljšuje. Po napovedih ZN-a naj bi v drugi polovici 70 let tega stoletja svetovno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu preseglo 80 let.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu za deklice (73,8) po svetu je leta 2019 za 5,4 leta presegla pričakovano življenjsko dobo za dečke (68,4). Do leta 2050 naj bi se zvišala na 79,8 za ženske in 74,8 za moške.

Prebivalstvo Slovenije bo naraščalo do leta 2026, nato predviden počasen upad

V Sloveniji se je celotna stopnja rodnosti zniževala od 1980 do leta 2003, ko je bila 1,2 otroka na žensko, od takrat se je počasi višala in v 2021 dosegla vrednost 1,6. Po napovedih Eurostata naj bi še naraščala – stopnja rodnosti naj bi se ob koncu tega stoletja ustalila pri 1,7 otroka na žensko. Podaljšuje se tudi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, od osamosvojitvenega leta 1991 do letos se je podaljšalo za devet let s 73,3 na 82,3 leta.

Prebivalstvo Slovenije predstavlja manj kot 0,03 odstotka svetovnega prebivalstva. V zadnjih 50 letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 360.000 oziroma za petino, v zadnjih desetih letih pa za približno 60.000.

Po podatkih projekcij EUROPOP2023 naj bi število prebivalcev Slovenije naraščalo še približno do leta 2026, takrat naj bi doseglo številko 2.121.000, nato pa je predvideno počasno upadanje. Leta 2075 naj bi imela Slovenija spet manj kot dva milijona prebivalcev.