Po najhujšem napadu na ameriške univerze v zgodovini ZDA, kjer je 23-letni južnokorejski študent angleške literature Čo Seung Hui v Virginiji ustrelil 32 študentov, nato pa si sodil še sam, se je v ameriški in svetovni javnosti ponovno razplamtela razprava o pravici nošenja in posedovanja orožja.
Nasilno dejanje vsakih šest sekund
V ameriških šolah se vsako leto zgodi približno tri milijone nasilnih dejanj - od pretepov, kraj ter vse do streljanj in množičnih pokolov. To predstavlja 16.000 incidentov vsak šolski dan oziroma eno nasilno dejanje vsakih šest sekund.
Otroci orožje nosijo v šolo za zaščito, da se lahko pokažejo pred drugimi in ustrahujejo šibkejše od sebe. Za mladostnike značilne pretepe so zamenjali strelski obračuni, skoraj povsem prost dostop do orožja, povezan s tolpami, drogami in alkoholom, pa pripelje do obračunov, kot je bil ta v Virginiji.
Preberite si o večjih strelskih obračunih na ameriških šolah.
Drugi amandma je kamen spotike
V drugem amandmaju ameriške ustave, ki je bil sprejet leta 1791, je zapisano, da v želji zagotavljanja varnosti države ljudem ne sme biti odvzeta pravica do nošenja in posedovanja orožja. Razumevanje tega amandmaja je kamen spotike v ameriški politiki, saj zagovorniki orožja trdijo, da je z amandmajem ljudem popolnoma zakonito dovoljeno posedovati orožje. Po drugi strani se nasprotniki sklicujejo na dejstvo, da je nošenje orožja dovoljeno le v primeru obrambe pred skupnim sovražnikom, kljub vsemu pa je kar 89 odstotkov Američanov prepričanih, da imajo pravico do nošenja orožja.
Zgodovino zakonodaje, ki se nanaša na pravice in prepovedi nošenja in posedovanja orožja, so zaznamovali cikli javnega zgražanja, dejanj političnih aktivistov in vlade, ki pa so skoraj vedno sledili senzacionalnim strelskim obračunom in množičnim pokolom. Prvi zakon, ki je omejeval nošenje orožja, je bil Sullivanov zakon iz leta 1911, ki so ga newyorške oblasti sprejele po poskusu umora takratnega župana New Yorka Williama Jaya Gaynorja.
Umora senatorja Roberta F. Kennedyja in Martina Lutra Kinga sta izzvala javno neodobravanje in politično akcijo, ki se je končala s sprejetjem zakona o omejevanju nošenja orožja leta 1968. Po grozljivem strelskem obračunu na gimnaziji Columbine leta 1999 je takratni predsednik Bill Clinton sprejel zakon, skladno s katerim je bilo državljanom prepovedano posedovati orožje in ga hraniti doma.
Bush pravico do orožja podpira
Ta zakon, ki ga je administracija Billa Clintona sprejela prav zaradi številnih streljanj v ameriških šolah in preostalih javnih prostorih, pa je leta 2004 nehal veljati. Ukinitev zakona je bila ena najmočnejših lobističnih akcij republikancev in administracije predsednika Busha. Sedanji predsednik George Bush tako tudi po streljanju v Virginiji še vedno podpira pravico posameznikov do nošenja orožja.
Amerika živi z orožjem
Amerika je država, kjer je v zavesti državljanov močno prisoten kult orožja. Mladi se z orožjem srečajo že zgodaj v otroštvu in odraščajo v prepričanju, da orožje in rožljanje z njim lahko reši številne težave. Mnogi poskusi omejevanja nošenja in posedovanja orožja za posameznike so bili zatrti, ker je ameriška National Rifle Association, največji orožarski lobi na svetu, premočna in je imela ter še vedno ima veliko preveč podpornikov med vodilnimi ameriškimi politiki.
Brina Tomovič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje