Tako obsojenemu katalonskemu politiku pripada tudi poslanska imuniteta, dokler mu je Evropski parlament ne odvzame.

Junqueras je bil na majskih volitvah izvoljen za evropskega poslanca, kar je uradno potrdila tudi španska volilna komisija. A špansko vrhovno sodišče mu kljub temu ni dovolilo, da bi po volitvah zapustil pripor in prisegel kot evropski poslanec, tako da v skladu s špansko ustavo ni mogel prevzeti mandata. Zato je njegov poslanski položaj španska volilna komisija razglasila za praznega.

Špansko sodišče je julija Sodišče EU-ja v Luksemburgu zaprosilo za mnenje o tem, ali Junqueras uživa poslansko imuniteto, čeprav ni prisegel kot evropski poslanec.

"Poslanski mandat je mogoče pridobiti samo od volivcev in ne more biti pogojen z izpolnitvijo kakršne koli formalnosti," je Sodišče EU-ja povzelo pravno mnenje generalnega pravobranilca.

"Meni, da prisega, s katero se spoštuje španska ustava, ne more biti del procesa za izvolitev v Evropski parlament v Španiji. Ta proces je treba obravnavati kot končanega z uradno razglasitvijo izidov," so dodali.

Junquerasu sodili pred izrekom parlamenta o imuniteti

Szpunar je ob tem zapisal, da evropskemu poslancu imuniteta pripada od izvolitve, dokler mu je Evropski parlament ne odvzame. Dodal je, da so Junquerasu sodili in ga obsodili, še preden se je parlament lahko izrekel o njegovi imuniteti.

Sodišče v Luksemburgu naj bi o primeru nekdanjega katalonskega podpredsednika odločilo v prihodnjih mesecih. Mnenje pravobranilca je neobvezujoče, a ga sodišče v večini primerov upošteva.

Primer pomemben kot precedens

Če se bo strinjalo, bi lahko to predstavljajo precedens v primeru nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta in nekdanjega katalonskega ministra Antonija Comina. Tudi onadva sta bila izvoljena v Evropski parlament, a nista mogla prevzeti mandatov, ker sta se po neuspešnem poskusu odcepitve Katalonije od Španije zatekla v Belgijo.

Junqueras je ostal v domovini in bil sredi oktobra letos zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev obsojen na 13 let zapora. V času evropskih volitev je bil v priporu, kjer je čakal na sodbo vrhovnega sodišča.

Katalonski parlament za konkretno izvajanje samoodločbe

Katalonski parlament je medtem sprejel resolucijo, s katero se je zavzel za konkretno izvajanje samoodločbe. Za resolucijo so glasovali poslanci treh katalonskih strank, ki zagovarjajo katalonsko neodvisnost, ki so jo oktobra 2017 na referendumu podprli tudi katalonski volivci in volivke. V resoluciji so se zavzeli za "konkretno izvrševanje pravice do samoodločbe in spoštovanje volje katalonskega ljudstva".

Resolucija je sicer zgolj simbolnega pomena, saj katalonski parlament nima pristojnosti za takšne odločitve. Razprava in glasovanje sta bila sprva predvidena šele zgodaj popoldne, a je predsednik parlamenta Roger Torrent sejo preložil za nekaj ur bolj zgodaj, da bi resolucijo sprejeli še pred odločitvijo španskega ustavnega sodišča. To jo je razveljavilo zgolj nekaj minut pred glasovanjem, kar pa katalonskih poslank in poslancev ni ustavilo.

Današnje dogajanje v katalonskem parlamentu bi lahko imelo pravne posledice za Torrenta, saj ga je ustavno sodišče že pred tem večkrat posvarilo, naj ne dopušča takšnih pobud.

Zapore cest v Kataloniji

V Kataloniji se sicer nadaljujejo protesti, ki to špansko pokrajino pretresajo vse od sredine oktobra, ko so nekdanje katalonske voditelje zaradi njihove vloge pri poskusu odcepitve Katalonije od Španije obsodili na dolge zaporne kazni.

Med drugim so zagovorniki katalonske neodvisnosti zaprli avtocesto, ki povezuje Španijo in Francijo. Francoski, španski in katalonski policisti so proti njim s silo posredovali. Avtocesto so medtem že odprli, a so protestniki zaprli eno izmed bližnjih državnih cest. V povezavi z zaporo so aretirali 19 ljudi, enega zaradi napada na uradno osebo.

Okoli 300 protestnikov, ki so pri mejnem prehodu La Jonquera na meji med Španijo in Francijo za več kot 24 ur zaprli avtocesto AP7, se je upiralo policistom in ni upoštevalo njihovih ukazov.

Zapore vplivajo predvsem na transportni sektor. Madridsko združenje avtoprevoznikov je sporočilo, da je v Kataloniji obstalo okoli 1.000 tovornjakov iz regije Madrid. Gospodarsko škodo zaradi zapor ocenjujejo na 1,5 milijona evrov na dan.

K protestom in zaporam sta pozvali gibanji za katalonsko neodvisnost Demokratični cunami in CDR, ki želita s tem špansko državo pozvati, da je edina pot za rešitev katalonske krize dialog. V Demokratičnem cunamiju so pozvali k novim protestom in zaporam cest, vključno z avtocesto v bližini mesta Irun na meji s Francijo. Protesti se med drugim nadaljujejo pred univerzo v Barceloni. Napovedali pa so še proteste pred francoskim konzulatom v Barceloni.