Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Peran Bošković je za MMC pojasnil, da se v Pravoslavni cerkvi na predbožični večer pripravljajo ''bogoslužno'', najprej z jutranjo sveto liturgijo. Ob 18.00 so vernikom ob večernem bogoslužju delili t. i. badnjak - hrastovo vejo, ki jo verniki položijo na ogenj.

Ob večernem bogoslužju so badnjak tudi blagoslovili in ga razdelili vernikom, ti pa so ga kot znamenje rojstva Jezusa odnesli domov. Verniki v domove prinesejo tudi slamo in simbolično poustvarijo prostor, v katerem se je po verovanju pred dva tisoč leti rodil Jezus. S polnočnico bo sledil vrhunec večera, nato bodo vse tri dneve ob božičnem praznovanju ob 10.00 svete maše, ob 17.00 pa večerna bogoslužja.

''Mi v Cerkvi ne pripravljamo dogodkov, kot jih sicer organizirajo po vaseh, kjer zakurijo badnjak. Mi smo v urbanem okolju, zato se to ne spodobi. To po navadi dela vsak na svojem domu. Tisti, ki imajo hišo, zakurijo badnjak na ognju. Kjer ni te možnosti, pa simbolno vejico prislonijo na ogenj sveče. Tu ni čaranja ali čudežnih dogajanj, to je bolj potiho, bolj v sebi, bolj zase,'' je razložil paroh.

Paroh: Ljudi je treba v težkih časih opogumiti
Besede, s katerimi je paroh nagovoril vernike, so v znamenju krize. ''Ljudje so prestrašeni, zbegani, zato jih moramo opogumiti in jim dati upanje. V tej smeri bomo premišljevali ob tem prazniku.''

Med drugim je za MMC prebral del poslanice, ki so jo poslali med vernike: ''Bog nam danes pošilja svojega sina. Sin božji nam daje sebe in svojo neskončno ljubezen, hkrati pa nas poziva, da mu sledimo in da tudi mi damo drug drugemu, da pomagamo drug drugemu. Dajanje je božanski dar in krščanski ideal. Dajanje je terapija za dušo in zdravilo za bolezen, ki se ji reče kriza. Drug drugemu pomagajmo in krizo premagajmo. Ne bojte se, Bog je z nami danes in vse dneve našega življenja!'' S temi besedami je pospremil večerno poslanico paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Peran Bošković.

O družinskem zakoniku: ''Kaj je družina, naj razmisli vsak sam''
Glede na to, da je božič tudi družinski praznik, smo paroha zaprosili še za njegovo mnenje o družinskem zakoniku, ki vse bolj buri duhove v slovenski javnosti. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani je dejal, da se mora do vprašanja, kaj in kdo je družina, opredeliti vsak sam.

''Mi moramo spoštovati pravice vsakogar, ampak vedeti moramo, da če bi vprašali ljudi v Sloveniji o tem, vemo, kakšen odgovor bi dobili. Bolj me moti, da je to kot nekakšen diktat, ki smo ga dobili od nekoga, nekje, in moramo zdaj mi narediti isto, ker so oni storili tako. Mislim, da moramo upoštevati okolje in navade, v katerih živimo. Vse drugo je prišlo iz drugega okolja in hočejo, da bi ta model pri nas v Sloveniji na silo zaživel. Božič vidim tako, kot ga praznujemo danes. Jaz nikomur ne odrekam nobene pravice, a zame je družina mož, žena in otrok. To je zame družina, to si lahko tolmači vsak po svoje, te pravice mu tudi ne odrekam.''

Odprtje kulturno-pastoralnega centra v Ljubljani
Letošnji prazniki med pravoslavnimi verniki pri nas minevajo tudi v znamenju dokončanja gradnje pravoslavnega kulturno-pastoralnega centra v središču Ljubljane. Kot pojasnjuje Bošković, pri gradnji manjkajo še zadnja dela in notranja oprema, sicer pa nekatere prostore začasno že uporabljajo - v njih potekajo verouk, učenje srbskega jezika in srbske zgodovine. Želijo si, da bi bil center končan še letos, odprtje z ekumenskim in kulturnim dogodkom bo predvidoma maja ali junija. Kdaj točno bo, je odvisno od tega, kako hitro jim bo uspelo zbrati še potrebna sredstva, je dodal Bošković.

Patriarh Irenej pozval Srbe na Kosovu in Metohiji k vztrajnosti
V božični poslanici vernikom je patriarh Irinej pozval Srbe na Kosovu, da so še naprej vztrajni. ''Bratje in sestre, žal si moramo priznati, da je naš duhovni mir skaljen, zato tudi naše veselje ni tako, kot bi moralo biti. Slednje je prevzeto s strahom in skrbjo zaradi vsakodnevnih dogodkov po svetu, še posebej pa zaradi žalostnih dogodkov na našem razdeljenem Kosovu in Metohiji.''

Vernike je ob tem pozval, naj ohranijo svetost zakona in dobro skrbijo za svoje otroke, posebno pozornost pa naj usmerijo v njihovo versko in moralno izobraževanje. Vernikom je še posebej sporočil, da ''odprejo svoje srce'' in praznujejo božič v radosti. Božič po njegovih besedah ni le običaj, tradicija, navada, dan prejemanja in darovanja, temveč predvsem darovanje vseh darov.

Božič po gregorijanskem in julijanskem koledarju
Verniki Srbske pravoslavne cerkve sicer božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Sočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele nov pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.