Ustavno sodišče so pozvali, naj odloči, da dogovor o upravljanju migrantskih tokov, ki sta ga 2. novembra sklenila italijanska premierka Giorgia Meloni in albanski premier Edi Rama, ni v skladu z ustavo. Zahtevajo tudi prepoved njegove ratifikacije v albanskem parlamentu, poroča portal Balkaninsight.

Opozicijski poslanci poudarjajo, da je premier dogovor sklenil brez odobritve predsednika države Bajrama Begaja in brez posveta z Združenimi narodi ter da ni bil objavljen v albanskem uradnem listu. Obsodili so ga kot kršitev ustave in mednarodnega prava na področju človekovih pravic in svoboščin.

Zahtevo, ki jo je vložilo 28 poslancev Demokratske stranke, bo ustavno sodišče obravnavalo. Zadošča namreč pogoju v ustavi, da mora obravnavati zahteve, ki jih vloži najmanj petina od 140 poslancev, navaja omenjeni portal balkanske raziskovalne novinarske mreže Birn.

Dogovoru oziroma točneje memorandumu o soglasju nasprotujejo tudi v Italiji. V obeh državah so aktivisti za človekove pravice najbolj kritični do vzpostavitve sprejemnih centrov v Albaniji, ki bosta lahko sprejela do 3000 prebežnikov na mesec oziroma 36.000 na leto. Mnogi v Albaniji pa v njem vidijo osebno pobudo premierja Rame, saj pred tem z njim ni seznanil javnosti.

V skladu z dogovorom bi na severu Albanije v pristaniškem mestu Shengjin Italija zgradila sprejemni center za prebežnike, kjer bi obravnavala prošnje prosilcev za azil, ki bi jih rešili na morju. V sprejemnem centu v vasi Gjader v notranjosti države pa bi izvajali druge postopke. Albanija bi zagotavljala varovanje objektov.

S tema prvima centroma za identifikacijo in sprejem prebežnikov v kaki tuji državi želi Italija po lastnih navedbah pospešiti obravnavo prošenj za azil ali morebitne repatriacije, medtem ko se spoprijema s povečanim številom prebežnikov po Sredozemskem morju. Odprli naj bi ju do pomladi.

Dogovor vzbuja pomisleke tudi drugje. Zaskrbljenost zaradi možnosti kršitve človekovih pravic je izrazila komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki je še poudarila, da "prispeva k skrb vzbujajočemu evropskemu trendu eksternalizacije odgovornosti za azil". Evropska komisija je Italijo pozvala, naj ji posreduje podrobnosti o dogovoru.