Od lanskega leta na tem področju AI opaža omejitve brez primere in izpostavlja, da je pomanjkanje ustreznih informacij lahko vodilo tudi v smrt.

"Pravica do svobode izražanja je bila po svetu v kontekstu pandemije covida-19 tarča napadov, kar je povečalo nevarnosti krize javnega zdravja," v poročilu ugotavlja organizacija.

Izpostavlja, da je svoboda izražanja ključnega pomena, ker svoboden pretok točnih in pravočasnih informacij, ki temeljijo na dokazih, krepi ozaveščenost o tveganjih za zdravje in načinih, kako jih preprečiti in se z njimi spopasti.

A zaradi represivnih ukrepov, ki so jih sprejemale nekatere vlade, so številni ostali brez dostopa do informacij o novem koronavirusu in zato niso vedeli, kako naj zaščitijo sebe in tiste v svoji bližini.

"Približno pet milijonov ljudi je zaradi covida-19 umrlo in pomanjkanje informacij je bil verjetno dejavnik, ki je prispeval k temu," je sporočil predstavnik Amnesty International Rajat Khosla.

Organizacija v poročilu med drugim izpostavlja Kitajsko, kjer so denimo sprožili več kot 5500 kazenskih preiskav proti posameznikom, ki naj bi si "izmišljevali in namerno širili napačne in škodljive informacije" o naravi in razsežnosti izbruha novega koronavirusa.

Tanzanijska vlada je medtem z namenom omejevanja medijskega poročanja z zakoni prepovedala in kriminalizirala "napačne novice". Predsednik države John Magufuli, ki je zavračal zaščitne maske, je marca letos umrl, med drugim pa je zanikal, da v državi kroži novi koronavirus, češ da so ga pregnali z molitvijo.

Tudi oblasti v Nikaragvi so uporabile izredno zakonodajo proti kibernetskim kaznivim dejanjem, da bi kaznovale vsakogar, ki je bil kritičen do vladnega odziva na izbruh virusa.

Zakonodaja, ki jo je proti t. i. lažnim novicam uvedla Rusija, pa bo najverjetneje ostala v veljavi tudi po koncu pandemije, še opozarja Amnesty International v poročilu, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.

Organizacija meni, da vsi ti ukrepi sodijo v okvir napadov na človekove pravice, ki smo jim v zadnjih letih priča v svetu, in poziva k njihovi odpravi.

Kritična je bila sicer tudi do družbenih medijev, ki da niso naredili dovolj za ustavitev širjenja lažnih in zavajajočih informacij o virusu. To naj bi ljudem otežilo oblikovanje utemeljenega mnenja in izbir glede svojega zdravja, opozarja.