Obtožbe se nanašajo na obdobje sredi 90. let, ko je bil Bayrou minister za izobraževanje.

Francoski parlament je v sredo pričakovano zavrnil predlog nezaupnice Bayroujevi vladi, ki so jo vložili socialisti zaradi domnevnega paktiranja vlade s skrajno desnico. Nezaupnico je podprlo 181 poslancev, za potrditev bi potrebovali najmanj 289 glasov.

Besedilo predloga sicer omenja tudi preiskavo primerov nasilja in spolnih zlorab v katoliški šoli Notre-Dame-de-Betharram na jugozahodu Francije – internatu s "strogim" slovesom, kjer so se šolali tudi Bayroujevi otroci, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Bayrou naj bi bil v zgodbo vpleten, ker je bil med letoma 1993 in 1997 minister za izobraževanje. Poslanci levih strank mu očitajo, da je lagal, ko je prejšnji teden v parlamentu dejal, da ni vedel za obsežne obtožbe.

Premier je zanikal očitke poslancev in pojasnil, da je leta 1996 naročil inšpekcijski pregled šole po pritožbi učenca – sošolca enega od njegovih sinov, ki ga je udaril eden od zaposlenih. Ob tem je zatrdil, da ni bil nikoli obveščen o obsežnih obtožbah o zlorabah v šoli.

"Ali mislite, da bi poslal svoje otroke v šolo, za katero obstaja sum, da se dogajajo takšne stvari?" je dodal.

"Predsednik vlade se ne more preprosto izogniti odgovorom na legitimna vprašanja žrtev in njihovih družin, politike in medijev," pa so v srednem predlogu zapisali predlagatelji nezaupnice.

Francosko državno tožilstvo je lani sprožilo preiskavo nasilja, spolnih napadov in posilstev v internatu Notre-Dame-de-Betharram, potem ko je prejelo več kot 100 pritožb žrtev. Obravnavajo zlasti obdobje med letoma 1970 in 1990, preiskava pa sega tudi v 50. leta in pozna 90. leta prejšnjega stoletja.

Prav v sredo je tožilstvo v okviru preiskave pridržalo tri moške zaradi sumov kaznivih dejanj posilstva, spolnih napadov in nasilja.

Žrtve, ki so bile v času dogodkov stare od osem do 13 let, so pripovedovale o rednem siljenju v spolna dejanja, telesnem kaznovanju, grožnjah in poniževanju.

Bayrou se tako še naprej sooča s političnimi polemikami in kot predsednik desnosredinske manjšinske vlade skuša loviti ravnotežje med levico in skrajno desnico.

Francija se je lani poleti po predčasnih volitvah na pobudo predsednika Emmanuela Macrona znašla v političnem patpoložaju. Bayroujeva vlada nima dovolj podpore v parlamentu, ki je od lani razdeljen na tri bloke – levega, sredinskega in desnosredinskega ter skrajno desnega, nobeden od njih pa nima večine.