V skladu z zakonodajo mora Đukanović v petek razpisati predčasne parlamentarne volitve, ki morajo potekati najpozneje v 80 dneh.

Parlament je Lekića za mandatarja imenoval konec decembra lani, potem ko je s potrditvijo sprememb zakona o predsedniku države temu odvzel pooblastila za imenovanje predsednika vlade. Spremembe je potrdil kljub protestom v Črni gori in nasprotovanju dela mednarodne skupnosti in Đukanovića.

Čeprav je spremembam nasprotoval, ker so v nasprotju z ustavo, je Đukanović pozneje zakon podpisal. Njegov svetovalec pa je na ustavno sodišče vložil zahtevo za ustavno presojo.

Zakon določa, da bi mandatar, če ga ne bi predlagal predsednik države, postal kandidat, ki ima podporo večine poslancev. S tem so odprli pot, da je mandatar postal prosrbsko usmerjeni Lekić iz stranke Demos, ki ga je predlagala vladna koalicija, Đukanović pa ga ni želel imenovati.

Na položaju bi nasledil premierja Dritana Abazovića, ki je po izglasovani nezaupnici od lanskega avgusta v tehničnem mandatu. Ker Lekiću ni uspelo dobiti večinske podpore za oblikovanje nove vlade, je Abrazović skušal preoblikovati obstoječo vlado, a tudi za to ni dobil zadostne podpore.

Vladna koalicija, oblikovana po zmagi na volitvah avgusta 2020, ima namreč v 81-članskem parlamentu 41 poslancev. Opozicija na čelu z Đukanovićevo Demokratsko stranko socialistov pa se zavzema za predčasne volitve.

V Črni gori bodo sicer v nedeljo potekale predsedniške volitve, na katerih se bo za petletni mandat znova potegoval tudi Đukanović, ki je kot premier ali predsednik na oblasti že več kot tri desetletja.

Za položaj se bo ob njem potegovalo še šest kandidatov. Po napovedih bo Đukanović prejel največ glasov, ne pa tudi potrebne več kot 50-odstotne podpore za zmago v prvem krogu, zato bo za izvolitev novega predsednika najverjetneje potreben drugi krog 2. aprila.