Pobudnik sprememb kazenskega zakonika je bil predsednik te bosansko-hercegovske entitete Milorad Dodik.

Kot je danes sporočil tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Peter Stano, novi kazenski zakonik v Republiki Srbski omejuje neodvisne medije in civilno družbo.

"Zakon je v nasprotju s pričakovanji, ki so spremljala podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU-ju, in v nasprotju z interesi vseh državljanov Bosne in Hercegovine, vključno s tistimi, ki prebivajo v entiteti Republika Srbska," je sporočil Stano.

Dodal je, da EU od vseh oblasti v BiH-u pričakuje, da bodo konstruktivno sodelovale pri izpolnjevanju ključnih prednostnih nalog iz mnenja Evropske komisije, da bi komisija lahko priporočila začetek pristopnih pogajanj z BiH-om. Kot je še poudaril, je med ključnimi nalogami tudi ta, da BiH "zagotovi svobodo izražanja in medijev ter zaščito novinarjev".

Parlament Republike Srbske je osnutek zakona, ki je začel veljati v petek, sprejel marca, nato pa je bil dva meseca v javni razpravi. Po številnih kritikah ter pozivih domačih in tujih novinarskih in nevladnih organizacij, naj zakona ne sprejmejo, so v končnem predlogu zakona samo znižali predvidene denarne kazni, ki zdaj znašajo od 1000 do 3000 evrov.

Določilo, po katerem je za "nepooblaščeno objavljanje in kazanje tujih dokumentov, portretov in posnetkov" zagrožena denarna kazen ali do dve leti zapora, je medtem ostalo.

BiH je bil sicer prva država v regiji, ki je dekriminalizirala obrekovanje. Skupščina Republike Srbske pa je julija 2001 sprejela zakon o zaščiti pred obrekovanjem, s katerim ga je iz kazenskega premestila v civilno pravo.