Skupno je zdaj na seznamu sankcioniranih 14 posameznikov, ki jim očitajo resne kršitve človekovih pravic v Nikaragvi, so sporočili iz Bruslja.

Posameznikom poleg tega očitajo še dejanja, ki spodkopavajo demokracijo ali vladavino prava. "Pridržanje sedmega potencialnega predsedniškega kandidata prejšnji konec tedna na žalost prikazuje obsežnost represije v Nikaragvi in napoveduje črno podobo prihajajočih volitev," so sporočili iz Evropskega sveta.

Obsodili so še represijo političnih nasprotnikov, protestnikov, neodvisnih medijev in civilne družbe.

Sankcije prepovedujejo potovanje in tranzit za vse na seznamu, zamrzne se tudi vse premoženje v Evropski uniji, podjetja in državljani EU pa ne smejo poslovati z njimi.

Ortega se bo po pričakovanjih znova potegoval za predsedniški mandat na volitvah v začetku novembra. Potem ko je bil predsednik med letoma 1984 in 1990, se je vrnil na položaj leta 2007. Leta 2017 je svojo soprogo imenoval za podpredsednico. Leta 2018 so državo pretresli množični protesti, ki so jih oblasti krvavo zatrle, umrlo je več kot 300 ljudi, številni so zbežali v izgnanstvo. Letos poleti pa je vlada 75-letnika začela izvajati represijo nad morebitnimi političnimi tekmeci, ko so med drugim izvedli hišne racije in nočne aretacije pod pretvezo ogrožanja suverenosti Nikaragve.

Med 31 pridržanimi je sedem potencialnih predsedniških kandidatov, nazadnje so v soboto hišni pripor odredili za Noela Vidaurra, poroča nemška tiskovna agencija DPA.