Francoska vlada je umik po devetih letih posredovanja zaradi vse večjih napetosti v državi napovedala februarja. Kljub temu namerava ostati dejavna na širšem območju Sahela.

Dokončen umik francoske vojske je v izjavi potrdil njen generalštab, ki je pojasnil, da je zadnji kontingent danes sredi dneva prečkal mejo med Malijem in Nigrom. Šlo je za velik logističen izziv, a jim je umik uspelo izvesti na urejen in varen način, so dodali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Francija je svoje vojake iz države začela umikati februarja, ko so se dokončno skrhali odnosi med Parizom in vojaško hunto, ki je oblast v Maliju prevzela avgusta 2020. Na območju Sahela se je obenem začelo krepiti nasilje džihadističnih skupin.

Nesoglasja so sprva zadevala zlasti odlašanje hunte pri ponovni vzpostavitvi civilne oblasti, vrhunec pa dosegla, ko je Mali v državo sprejel pripadnike ruske paravojaške skupine Wagner, ki jih v Parizu označujejo kot plačance.

Macron je danes vojski čestital za devetletno posredovanje v Maliju, češ da so preprečili vzpostavitev kalifata in se bojevali proti teroristom, ki napadajo lokalno prebivalstvo in grozijo Evropi. Skupno je v Maliju umrlo 59 francoskih vojakov, je dejal.

Misija Barkhane je na vrhuncu štela približno 5100 pripadnikov, ki so delovali v petih državah Sahela, nekdanjih francoskih kolonijah – Burkina Fasu, Čadu, Maliju, Mavretaniji in Nigru. Po umiku iz Malija v preostalih državah ostaja še približno 2500 vojakov.

Na območju Sahela je sicer dejavnih kar nekaj različnih oboroženih skupin. Nekatere med njimi so prisegle zvestobo terorističnima skupinama Islamska država (IS) in Al Kaida.

V Maliju poleg protiterorističnih posredovanj, kakršno je opravljala misija Barkhane, delujeta še misija EU-ja za usposabljanje oboroženih sil Malija (EUTM) – v njej so tudi pripadniki Slovenske vojske – in mirovna misija ZN-a (Minusma).

Mali z okoli 20 milijoni prebivalcev je od leta 2012 doživel tri vojaške udare in velja za politično izjemno nestabilno državo. Od zadnjega udara maja lani Mali vodi vojaška prehodna vlada, ki goji tesne stike z Rusijo.