Sarkozy je v primeru Bygmalion obtožen, da je zakonsko dovoljeno porabo za volilno kampanjo presegel za 20 milijonov evrov med svojo sicer neuspešno kampanjo za ponovno izvolitev na položaj predsednika države leta 2012. Pretirano porabo je nadaljeval kljub več jasnim opozorilom, da bo presegel dovoljeno mejo in se tako okoristil s prevaro.

Za preostalih 13 obtoženih tožilci zahtevajo od 18 mesecev do štiri leta pogojne zaporne kazni. Gre za nekdanje uslužbence podjetja za odnose z javnostmi Bygmalion in člane Sarkozyjeve nekdanje stranke UMP, ki se je pozneje preimenovala v Republikance. Ti so obtoženi zaradi izdajanja lažnih računov, da bi prikrili, da je Sarkozy za kampanjo porabil skoraj enkrat več od dovoljenih 22,5 milijona evrov.

Tožilka Vanessa Perree je na sodišču dejala, da Sarkozy "očitno ne obžaluje ničesar, saj se je udeležil samo ene obravnave". Tako kot med predsedniško kampanjo je tudi zdaj še vedno prepričan, da je nad zakonom in da ni državljan, kot vsi preostali, je dodala.

Sarkozy je dejal, da je bil med kampanjo preveč zaposlen s potovanji po državi, da bi bil pozoren na "računovodsko podrobnost", odgovornost za prekoračitev sredstev pa je zanikal.

"V politiki sem bil 40 let. Vem, kako delujejo kampanje. Stvari niso ušle izpod nadzora," je dodal.

Zaradi korupcije in trgovanja z vplivom je bil Sarkozy kot prvi nekdanji predsednik v zgodovini sodobne Francije 1. marca obsojen na zaporno kazen. Obsodili so ga na tri leta zapora, od tega dve leti pogojno. Leta 2014 je namreč poskušal od generalnega pravobranilca Gilberta Aziberta pridobiti zaupne podatke o preiskavi suma nezakonitega financiranja njegove volilne kampanje leta 2012 v zameno za podporo pravobranilcu pri potegovanju za ugledni položaj v kneževini Monako. Na sodbo se je pritožil.