Krstić v pismu, ki ga je danes objavil sarajevski portal Faktor, prosi predsednika mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT), da mu skrajša 35-letno zaporno kazen, ki mu je bila izrečena pred 18 leti.

Krstić je pismo aprila naslovil na sodnika Carmela Agiusa, predsednika MICT-a, in ga iz poljskega zapora prosil, da mu odobri predčasen izpust, potem ko je 28. marca odslužil dve tretjini kazni, ki mu jo je izreklo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY).

Krstić je v zadnjih mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot general poveljeval tako imenovanemu Drinskemu korpusu vojske Republike Srbske. Kot takšen je bil prisoten ob padcu Srebrenice, enklave pod nominalno zaščito mirovnih sil Združenih narodov, kjer so sile bosanskih Srbov umorile več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov, kar je haaško sodišče označilo za genocid.

Med sojenjem Krstiću je tožilstvo kot dokaz njegove krivde predložilo posnetek telefonskega pogovora, kjer Krstić enemu od podrejenih soborcev daje navodila, da ne smejo pustiti živega niti enega pridržanega Bošnjaka.

V pismu Krstić sicer ne navaja besede genocid, a v celoti sprejema odločitev sodišča.

Krstić je bil julija 1995 najbližji sodelavec vojnega komandanta bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je zaradi vojnih zločinov, vključno s tistimi v Srebrenici, obsojen na dosmrtni zapor, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

74-letnik je v pismu zapisal, da vsak dan obžaluje svoja ravnanja, sodnika Agiusa pa pozval, naj mu omogoči, da preostanek življenja preživi z družino v Beogradu, pri čemer je obljubil, da se ne bo javno izpostavljal in niti ne bo govoril o svojem primeru.

Pred zaprtjem ICTY-ja leta 2017 so bili obsojeni vojni zločinci praviloma izpuščeni na prostost po dveh tretjinah odslužene kazni. Kot poroča Hina, pa je aktualni predsednik MICT-a nepopustljivejši in bistveno bolj restriktivno preučuje vse prošnje za predčasno prekinitev služenja kazni.