Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tem, da je ustanovitelj in podpornik stranke, desničarski skrajnež Ilias Kasidiaris, v zaporu zaradi ustanovitve kriminalne organizacije.

Grška zakonodaja v tovrstnih primerih omogoča prepoved udeležbe stranke na parlamentarnih volitvah. Končno besedo pri odločitvi, ali Grki lahko nastopijo na volitvah, pa je imelo vrhovno sodišče.

Kasidiaris je bil leta 2020 kot eden od vodilnih članov neonacistične stranke Zlata zora obsojen na 13 let zapora. Nekaj mesecev pred tem je ustanovil stranko Grki. Po navedbah vira je stranka Grki po mnenju sodnikov vrhovnega sodišča nadaljevanje Zlate zore.

Zlata zora, ki je imela tudi poslance v parlamentu, je bila leta 2020 uvrščena med kriminalne organizacije, njeni vodilni člani pa so končali za zapahi. Kasidiaris je bil med skoraj 60 člani te stranke, ki so jih leta 2020 obsodili zaradi umora protifašističnega raperja Pavlosa Fisasa in drugih kaznivih dejanj, vključno z umorom, napadom in vodenjem kriminalne organizacije.

Tiskovni predstavnik grške vlade Akis Skercos je v torek pozdravil po njegovih besedah zgodovinsko odločitev sodišča, ki bo sovražnikom demokracije preprečila, da bi sedeli v parlamentu. "Zaščita demokracije je naša skupna dolžnost," je dodal.

Odvetnik Kasidiarisa Vaso Pantazi je po drugi strani odločitev vrhovnega sodišča obsodil in dejal, da je pol milijona Grkov prikrajšanih za pravico, da volijo stranko po lastni izbiri.

Gre za prvo prepoved udeležbe stranke na grških volitvah od ponovne vzpostavitve demokracije leta 1974 po sedemletni vojaški diktaturi. Druga majhna grška desničarska stranka, EAN, je dobila dovoljenje sodišča za sodelovanje na volitvah.

Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je v petek objavila grška televizija Open TV, bi Grki na volitvah dobili štiri odstotke glasov in tako presegli triodstotni parlamentarni prag.