To je kmalu zatem postal Mohamed Al Sudani, kar bi lahko pomenilo konec enoletnega političnega zastoja v državi.

Irak je namreč zaradi nesoglasij med parlamentarnimi strankami glede oblikovanja koalicije že dolgo v hudi politični krizi. Država je bila od parlamentarnih volitev oktobra lani pa do danes brez vlade, premierja in predsednika države, pretresa jo tudi nasilje.

Novoizvoljeni predsednik ima bogate politične izkušnje, saj je bil v času vlade Nourija Al Malikija minister za vodne vire, pozneje pa je bil tudi predsedniški svetovalec.

Irak, bogat z nafto, že leta pestijo brezposelnost, propadajoča infrastruktura, korupcija in posledice podnebnih sprememb. Poleg spopadanja s temi težavami bo Rašidova naloga med drugim izboljšati odnose med Bagdadom in kurdsko manjšino v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Rašidova prednost bi bila, da mu Bagdad ni tuj," je o Rašidovi izvolitvi dejal politični analitik Hamzeh Hadad, gostujoči sodelavec Evropskega sveta za zunanje odnose.

Kmalu po Rašidovi izvolitvi so iz Bagdada sporočili, da je predsednik imenoval novega predsednika vlade. Ta položaj je zasedel šiitski politik, 52-letni Mohamed Al Sudani, ki mu je Rašid naložil nalogo, da po letu dni političnega zastoja v državi spravi sprte šiitske frakcije in v najkrajšem mogočem času sestavi novo vlado, navaja AFP.

Eden izmed Al Sudanijevih tekmecev je vplivni šiitski klerik Moktad Al Sadr, ki je junija umaknil svoje poslance iz parlamenta, ker mu ni uspelo oblikovati vlade po svojih željah. Njegovi privrženci so nato od konca julija zasedali parlament in protestirali blizu vladnih zgradb ter tako onemogočili proces volitev novega predsednika in parlamenta, saj si tako kot njihov vodja želijo razpustitve parlamenta in predčasnih volitev.

Od strmoglavljenja Sadama Huseina leta 2003 v Iraku velja neformalni dogovor, da je predsednik vlade šiitski musliman, predsednik parlamenta sunit, predsednik države pa Kurd.