Imenovanje Džao Šinga so talibani pozdravili kot znak drugim državam, da vzpostavijo diplomatske odnose z njihovo vlado v Kabulu. Nobena druga država je zaradi obtožb o kršenju človekovih pravic namreč ne priznava.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v sredo sporočilo, da bo Peking še naprej razvijal dialog in sodelovanje z Afganistanom ter da je njegova politika do te srednjeazijske države jasna in dosledna. Dodali so, da so novega veleposlanika imenovali v okviru redne menjave, saj je prejšnjemu mandat potekel prejšnji mesec.

Kitajska je bila tudi sicer med prvimi državami, ki so začele sodelovati s skrajnimi islamisti v Kabulu po njihovi vrnitvi na oblast, poroča britanski BBC.

Potem ko so ZDA po terorističnih napadih 11. septembra 2001 sprožile mednarodno vojaško posredovanje v Afganistanu, kjer je talibanska vlada dajala zatočišče teroristom Al Kaide, so leta 2021 po skoraj 20 letih iz države umaknile svoje vojake. S tem se je končala tudi mednarodna operacija, v kateri so sodelovale tudi druge članice Nata.

Talibani so nato istega leta znova prevzeli oblast v državi in kljub drugačnim zagotovilom znova začeli izvajati islamsko šeriatsko pravo. V skladu z njim so odpravili številne pravice žensk ter med drugim znova uvedli javne usmrtitve in kamenjanje. Talibanska vlada naj bi tudi ščitila teroristične skupine, kar sicer zanika.

Po mnenju analitikov spada imenovanje veleposlanika v Kabulu v okvir prizadevanj Kitajske, da bi utrdila svoj vpliv na območju, ki je ključno za njeno infrastrukturno pobudo Pas in cesta, ki naj bi povezala vse države štirih celin – Azije, Evrope, Afrike in Južne Amerike.

Pred vrnitvijo talibanov na oblast so se kitajski predstavniki že pogovarjali z njimi na visoki ravni. Peking pa je dejal, da želi vlagati v afganistanske naravne vire, katerih vrednost je ocenjena na bilijon ameriških dolarjev. Mednje spadajo obsežna nahajališča bakra, litija in zlata, še navaja BBC.