Ostro je obsodila dejanje in dejala, da Peking ni upošteval prošenj Ottawe, naj smrtne kazni ne izvede. Kitajska vztraja, da so delovali v skladu z zakonodajo.

Joly v izjavi za novinarje ni želela razkriti podrobnosti o primeru četverice, vsi štirje pa so bili dvojni državljani. Po njenih besedah sta si tako ona sama kot nekdanji premier Justin Trudeau, ki je položaj zapustil pretekli teden, pri kitajskih oblasteh prizadevala za prizanesljivost do obsojenih.

Kitajska je danes zatrdila, da je ravnala v skladu z zakonodajo. Predstavnica zunanjega ministrstva je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala, da so v skladu z zakonom zaščitili pravice vpletenih, vključno s konzularnimi pravicami na kanadski strani.

Obenem je kitajsko veleposlaništvo v Kanadi branilo usmrtitve, češ da so z mamili povezana kazniva dejanja hud zločin, za katerega da država vedno sprejema stroge kazni. V primeru kanadskih državljanov naj bi obstajali trdni dokazi za njihova kazniva dejanja.

Kitajska ne priznava dvojnega državljanstva in zavzema izjemno ostro stališče do mamil. V povezavi z njimi tako kot za korupcijo in vohunjenje izvaja smrtno kazen.

Čeprav Peking ne razkriva števila izvedenih usmrtitev, skupine za človekove pravice pa menijo, da v državi vsako leto usmrtijo več tisoč ljudi.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so močno ohlajeni od leta 2018, ko je Kanada na podlagi ameriškega naloga pridržala finančno direktorico Huaweia Meng Vandžov. Kitajska je kmalu zatem pridržala dva Kanadčana.

Leta 2019 je bil zaradi tihotapljenja mamil na Kitajskem na smrt obsojen Kanadčan Robert Lloyd Schellenberg, ki pa po poročanju britanskega BBC-ja ni med četverico nedavno usmrčenih.