Tovrstni dogovor je danes podpisala s kolumbijsko vlado, pomeni pa največji dosežek v dosedanjih mirovnih pogajanjih med stranema, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V dogovoru se je skupina EMC zavezala, da bo končala "prakso zadrževanja ljudi v ekonomske namene". Vlada levo usmerjenega kolumbijskega predsednika Gustava Petra pa je privolila, da bo preiskala pritožbe o povezavah pripadnikov varnostnih sil z nezakonitimi strukturami in se seznanila z razmerami zaprtih članov uporniške skupine.

Strani sta mirovna pogajanja nadaljevali sredi novembra, potem ko so jih uporniki za nekaj časa prekinili. Januarja sklenjena prekinitev ognja medtem ostaja v veljavi kljub več kršitvam, ki so občasno ogrozile mirovna pogajanja.

EMC je najvplivnejša in največja uporniška skupina, ki je nastala po odcepitvi od levičarske skupine Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (FARC). Ta se je pol stoletja borila proti vladnim silam in desničarskim paravojaškim skupinam, dokler leta 2016 ni sklenila mirovnega sporazuma z vlado in se razpustila.

EMC se mirovnemu sporazumu ni pridružil, prav tako ne Nacionalna osvobodilna vojska (ELN) in Segunda Marquetalia, ki sta prav tako nastali z odcepitvijo od FARC-a.

Vlada tudi s tema skupinama vodi mirovna pogajanja v okviru prizadevanj Petra, prvega levo usmerjenega predsednika Kolumbije, ki želi s politiko "popolnega miru" razrešiti šest desetletij trajajoče konflikte med varnostnimi silami, levičarskimi gverilami, desničarskimi paravojaškimi skupinami in mamilarskimi tolpami.

Opozicija to politiko kritizira, saj meni, da omejuje delovanje vojske in policije. Obrambno ministrstvo je sicer v prvem letu mandata Petrove vlade, ki je nastopila avgusta lani, zaznalo porast ugrabitev, poroča AFP.