Kot je pojasnil Macron, se želi pred predstavitvijo podrobnosti posvetovati z novima vodstvoma republikanske stranke in Zelenih. "To bo tistim, ki so na novo nastopili položaje, dalo še nekaj tednov za razpravo z vlado o nekaterih ključnih vidikih reforme," je dejal.

Francoski predsednik zagovarja zvišanje upokojitvene starosti na 64 ali 65 let – trenutno je pri 62 letih in s tem ena najnižjih v EU-ju – da bi lahko država še naprej financirala naraščajoče stroške pokojninskega sistema. Ta naj bi imel letos sicer celo 3,2 milijarde evrov presežka, a naj bi se brez dodatnih virov financiranja že kmalu začel kazati strukturni primanjkljaj.

Napovedal je tudi racionalizacijo 42 ločenih pokojninskih shem, ki nekaterim skupinam zaposlenih – med njimi so predvsem javni uslužbenci – prinašajo možnost zgodnejše upokojitve in nekatere druge ugodnosti.

Prav zato ni nič nenavadnega, da najostrejše od sicer številnih kritik reforme prihajajo prav iz vrst javnih uslužbencev. Zaradi napovedane reforme so zaposleni v javnem potniškem prometu že večkrat stavkali, proteste pa so pripravili tudi nekateri drugi sindikati.

Bistvene omilitve ali popolne opustitve načrtovane reforme sicer ni pričakovati, saj je bil dvig upokojitvene starosti ena od Macronovih glavnih obljub v kampanji za ponovno izvolitev. Zaradi naraščajočega primanjkljaja in visokega javnega dolga je nekdanji investicijski bankir prepričan, da sta znižanje števila pokojnin in ohranjanje čim večjega števila zaposlitev edina načina, kako lahko država poveča prihodke brez višanja davkov.