Državi sta izrazili zaskrbljenost zaradi "politično-pravnih dejanj vlade Nikaragve v zadnjih dneh, zaradi katerih sta ogroženi integriteta in svoboda več opozicijskih osebnosti".

Državi sta se za omenjeni ukrep odločili, potem ko je policija v Nikaragvi v noči na ponedeljek aretirala novinarja in vladnega kritika Miguela Moro Barbereno, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na televizijsko postajo 100% Noticias.

Moro oblasti obtožujejo spodkopavanja neodvisnosti in suverenosti Nikaragve, spodbujanja intervencije iz tujine in podpiranja gospodarskih sankcij proti vladi.

Mora je lastnik televizijske postaje 100% Noticias, ki je kritična do vlade. Za krajši čas so ga pridržali že leta 2018 med velikimi protesti proti avtoritarni vladavini predsednika Daniela Ortege. Takrat je bilo ubitih več kot 300 ljudi, več sto so jih aretirali, več deset tisoč prebivalcev Nikaragve pa je pobegnilo v tujino.

Aretacija More je le ena v vrsti aretacij opozicijskih osebnosti, med njimi celo članov nacionalne skupščine ter predsedniških kandidatov na volitvah 7. novembra. Samo v juniju so prijeli 17 opozicijskih osebnosti, med njimi pet predsedniških kandidatov.

"Argentina in Mehika spremljata dogajanje v Nikaragvi in bosta še naprej zagovarjali človekove pravice, državljanske pravice in svobodo izražanja," sta še sporočili obe državi, ki sta se prejšnji teden vzdržali glasovanja o položaju v Nikaragvi v okviru Organizacije ameriških držav. Obe državi imata levi vladi, ki nista želeli podpreti resolucije z obsodbo kršitev človekovih pravic v Nikaragvi.