1772 umetnih prekinitev nosečnosti so lani opravili na zahtevo žensk.

Pred 15 leti so na Hrvaškem opravili 4733 umetnih prekinitev nosečnosti, kar je skoraj dvakrat več kot lani, ko so jih opravili 2617.

Veliko večino umetnih prekinitev nosečnosti, 80 odstotkov, so opravili na zahtevo žensk, 7,3 odstotka zaradi ogroženega zdravja matere, 3,1 odstotka pa zaradi anomalije ploda.

V skupno število splavov so všteti tudi splavi iz medicinskih razlogov, vključno s spontanimi splavi. Največ, 39,5 odstotka splavov spada v kategorijo anomalij zarodka, na drugem mestu so s 34,6-odstotnim deležem prekinitve nosečnosti na zahtevo ženske, 17,1 odstotka vseh prekinitev nosečnosti pa so spontani splavi.

V 84,3 odstotka primerov splavov na zahtevo ženske partnerja pred spočetjem nista uporabljala kontracepcije. V primeru uporabe kontracepcijskih sredstev se zgodi v povprečju od dva do tri odstotke splavov zaradi nezaželene nosečnosti.

Za splav se odloči največ žensk med 30. in 39. letom starosti, nanje odpade 44,8 odstotka primerov. Sledijo 20-letnice z 38,9-odstotnim deležem.

Skoraj tretjina žensk, ki so se odločile za splav, je bila poročenih in so že imele po dva otroka.

HJZJ je za svoje poročilo uporabil izključno podatke iz bolnišnic, ker splave po zakonu lahko opravljajo samo v stacionarnih zdravstvenih ustanovah.

Ženske na Hrvaškem splav po zakonu lahko opravijo v prvih desetih tednih nosečnosti. Po desetih tednih mora splav odobriti komisija. Delež splavov v okviru desetih tednov je bil lani 88-odstoten, noben splav pa se ni končal s smrtnim izidom.

Maja letos je pozornost hrvaške in mednarodne javnosti pritegnil primer nosečnice Mirele Čavajda. Čavajda je zahtevala umetno prekinitev nosečnosti, potem ko je v 24. tednu nosečnosti izvedela, da ima njen otrok velik tumor na možganih, zaradi katerega rojstva ne bo preživel ali pa bo hudo prizadet. Ko je želela opraviti splav, so jo zavrnile vse štiri klinike, na katere se je obrnila. Na koncu ji je drugostopenjska komisija v Zagrebu odobrila splav, a so ji zagrebške klinike ponudile zgolj inducirani porod, ne pa prekinitve nosečnosti, ter jo napotile v Slovenijo.

Civilna iniciativa Dosta! je konec septembra zaradi tega primera Hrvaško prijavila Združenim narodom in zahtevala, da raziščejo primer. V prijavi so zapisali, da je Hrvaška prekršila lastno zdravstveno zakonodajo, ki na papirju zagotavlja svobodno odločanje o rojevanju otrok, kot tudi več mednarodnih pogodb o človekovih pravicah.