Precej težje je napovedati, kdo bo v prihodnji vladajoči koaliciji. V deželni parlament v Gradcu naj bi se sicer uvrstili kandidati vseh šestih strank, ki so na volilnih lističih po celotni deželi.

Na avstrijskem Štajerskem bodo izvolili 48 deželnih svetnikov za petletni mandat.

V zadnjih mesecih v javnomnenjskih raziskavah vztrajno vodi FPÖ, ki ima od maja stalno okoli 30-odstotno podporo. Svobodnjaki so v tej deželi letos že zmagali na junijskih evropskih volitvah ter septembra na volitvah v zvezni parlament.

Na drugem mestu je trenutno vladajoča ljudska stranka (ÖVP), ki bi jo podprlo okoli 27 odstotkov volivcev. Kot kaže, se bo krščanskodemokratska stranka odrezala precej slabše kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti, ko je s 36,6 odstotka glasov slavila zgodovinsko zmago.

Socialdemokrati imajo v anketah med 21 in 24 odstotki podpore. V deželni parlament naj bi se uvrstili še predstavniki Zelenih, liberalnega Neosa in komunistov (KPÖ). Na celotnem območju Štajerske je na volilnih lističih šest strank, v volilni enoti Gradec in okolica pa devet.

Ljudska stranka bi po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA lahko celo izgubila položaj deželnega glavarja, ki ga trenutno zaseda Christopher Drexler. V skladu z zakonodajo ima namreč zmagovalka volitev pravico voditi pogajanja o oblikovanju vladajoče koalicije.

To v deželi na jugovzhodu Avstrije že tradicionalno skupaj vodijo ÖVP in socialdemokrati (SPÖ). A kot poudarjajo analitiki, je tokrat praktično nemogoče napovedati, ali bosta ti dve stranki dobili zadostno večino za ponovno črno-rdečo koalicijo.

Niti ÖVP niti SPÖ po poročanju agencije APA sicer ne izključujeta sodelovanja s FPÖ-jem pod vodstvom Maria Kunaska, ki želi biti prvi deželni glavar avstrijske Štajerske iz vrst svobodnjakov.

Po pisanju časopisa Der Standard bi lahko Kunasek socialdemokratom v koalicijskih pogajanjih dal ponudbo, ki jo bo težko zavrniti. A če se bo SPÖ v tako veliki zvezni deželi, kot je Štajerska, pridružil svobodnjakom, bi bil to po mnenju analitika Thomasa Hoferja krizni scenarij za koalicijska pogajanja na zvezni ravni in tudi za Dunaj, kjer bodo deželne volitve prihodnje leto. To sicer ni zelo verjeten, a tudi ne nemogoč scenarij, saj sta vodji SPÖ-ja in ÖVP-ja že večkrat poudarila, da želita še naprej voditi deželo, poudarja časopis.

Volilna kampanja je bila po poročanju agencije APA doslej poštena in v znamenju aktualnih vprašanj – zdravstva, podnebnih sprememb in migracij. Tudi torkovo zadnje veliko soočenje strank so zaznamovale predvsem teme, ki pomembno vplivajo na deželo – od izgradnje tretjega pasu Pirnske avtoceste, ki prek te dežele povezuje Dunaj in Slovenijo, preko elektromobilnosti do gradnje bolnišnice v kraju Liezen na severu Štajerske.

Prve projekcije izidov v deželi z 940.000 volilnimi upravičenci bodo znane v nedeljo po 16. uri, ko se bodo zaprla volišča, izidi pa v ponedeljek, po preštetju glasovnic s predčasnega glasovanja in tistih, oddanih po pošti.