Druga najmočnejša sila je postala opozicijska leva stranka AKEL z 22,3 odstotka glasov in 15 poslanskimi sedeži.

Poleg njiju se je na nedeljskih volitvah uspelo v parlament uvrstiti še petim strankam. Na tretjem mestu po deležu osvojenih glasov je sredinska Demokratična stranka (DIKO), ki jo je podprlo 11,3 odstotka volivcev, njeni kandidati pa bodo zasedli devet poslanskih mest.

Sledi ji skrajno desna Nacionalna ljudska fronta (ELAM) s 6,8 odstotka glasov in štirimi poslanci. Prav toliko jih v poslanske klopi pošiljajo tudi socialdemokrati s 6,7-odstotno podporo in manjša sredinska stranka Demokratična fronta (DIPA) s 6,1 odstotka glasov. Vstop v parlament je uspel še Zeleni stranki s 4,4 odstotka podpore in tremi poslanci, poroča ciprska tiskovna agencija CNA.

Parlament v Nikoziji ima sicer 80 sedežev, volivci pa so v nedeljo volili le poslance za 56 mest, ki pripadajo ciprskim Grkom. Preostali so namenjeni ciprskim Turkom, a že desetletja ostajajo nezasedeni.

Pogajanja o ponovni združitvi otoka, od leta 1974 razdeljenega na večjo in mednarodno priznano Republiko Ciper ter na Turško republiko Severni Ciper, ki jo priznava le Turčija, namreč vse do danes niso prinesla uspeha. Turki na otoku tako volitvah sploh ne sodelujejo.

Ciper ima sicer predsedniški sistem, zato ima tam pomembnejšo vlogo od parlamenta predsednik države, v čigar pristojnosti je tudi sestava vlade. Sedanji konservativni predsednik Nikos Anastasiades je bil za nov petletni mandat izvoljen februarja 2018.