Podatki temeljijo na rezultatih z 94 odstotkov volišč, je sporočila komisija in dodala, da je glasovalo več kot devet milijonov ljudi. Prve izide iraških volitev bodo po napovedih objavili danes.

Številni od 25 milijonov volilnih upravičencev v Iraku so volitve bojkotirali zaradi globokega nezaupanja v politiko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Volitve so potekale leto dni prej, kar je eden od redkih primerov koncesij protestnemu gibanju pod vodstvom mladih iz leta 2019, usmerjenemu proti političnemu vodstvu v državi, ki ga krivijo za zlorabe, brezposelnost in nedelujočo javno upravo.

Poznavalci napovedujejo, da bodo dosedanje glavne stranke v državi tudi po volitvah obdržale oblast. Usoda dosedanjega premierja Mustafe al Kademija sicer po volitvah visi na nitki, le redki opazovalci pa so pripravljeni napovedati, kdo bo prišel na oblast po običajnem političnem barantanju med frakcijami, ki sledi iraškim volitvam, poroča AFP.

Premierski položaj si želita tako vplivni šiitski klerik Moktada Sadr kot vodilni predstavnik mreže bivših paravojaških skupin, ki so pomagale leta 2017 v Iraku poraziti skrajno skupino Islamska država, Hašhed al Šabi. Premierske ambicije naj bi bi imel tudi mladi in vplivni predsednik parlamenta, sunit Mohamed al Halbus. Vsak kandidat za predsednika vlade bo moral dobiti tiho soglasje tako Teherana kot Washingtona - zapriseženih medsebojnih sovražnikov, a obenem zaveznikov Bagdada.