Udeleženci so bili po navedbah francoskega predsednika Emmanuela Macrona "popolnoma enotni" glede nujnosti reforme svetovnega finančnega sistema.

Strinjali so se, da je sedanji mednarodni sistem javnih posojil, ki ga podpirata Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF), v prejšnjih desetletjih pokazal svojo vrednost, vendar "ni povsem primeren" za trenutne svetovne izzive, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

"S tem mehanizmom bodo bogati vedno bogati in revni vedno revni," je poudaril brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Tudi nemški kancler Olaf Scholz je podprl "reforme za posodobitev dejavnosti mednarodnih finančnih mehanizmov".

V Pariz so med drugim pripotovali tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ameriška finančna ministrica Janet Yellen, direktorica IMF-a Kristalina Georgieva, novi vodja Svetovne banke Ajay Banga in savdski kronski princ Mohamed bin Salman. Srečanja se je udeležil tudi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič.

Kot je ocenil AFP, so vrh sicer zaznamovale "velike ideje, a majhni koraki". Kot najpomembnejši dosežek je poudarila napoved Svetovne banke, da bo uvedla mehanizem premora pri odplačevanju dolga za države, ki jih je podnebna kriza najbolj prizadela. Georgieva pa je sporočila, da je IMF zaključil postopek povečevanja likvidnosti sklada za podnebje in revščino.