Kot razlog je navedel zaskrbljenost glede pripravljenosti Beograda na naslednjo fazo v pristopnem procesu in izpostavil premajhen napredek na področju vladavine prava, poroča nizozemski portal NL Times.

"Vidimo, da ni dovolj napredka na področju vladavine prava v Srbiji," je Veldkamp po poročanju NL Timesa dejal v ponedeljek po zasedanju zunanjih ministrov EU-ja.

Veldkamp je poleg tega izpostavil tudi nezadosten napredek v odnosih med Beogradom in Prištino, za katerega nosi odgovornost tudi Srbija, ter neusklajenost srbske zunanje politike z evropsko.

Srbija ni priznala neodvisnosti Kosova in ga obravnava kot avtonomno pokrajino. Prav tako ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije v Ukrajini, k čemur jo kot kandidatko za članstvo v EU-ju pozivajo države članice.

Veldkamp je v ponedeljek še dejal, da želi na današnjem srečanju z ministri za zadeve EU-ja prepričati tudi druge vlade v Evropi, naj zavzamejo enako stališče, "da Nizozemski ne bo treba stati sami". "Resnično želimo zdaj pritisniti na Srbijo," je dodal.

Poudaril je pomen vladavine prava in dejal, da je treba preprečiti, da bi se EU oslabil namesto okrepil. "Ob pogledu na skrb vzbujajoč razvoj dogodkov na Madžarskem in deloma na Slovaškem je logično, da lahko na področju vladavine prava res postavimo zahteve državi kandidatki," je dodal.

Srbija je doslej odprla 22 od 35 poglavij v pristopnih pogajanjih z EU-jem, dve je začasno zaprla. Pomen napredka na področjih vladavine prava, normalizacije odnosov s Kosovom in usklajenosti srbske zunanje politike z evropsko je v svojem zadnjem širitvenem poročilu navedla tudi Evropska komisija.

Srbija si že nekaj časa prizadeva za odprtje tretjega sklopa pogajalskih poglavij, povezanih z notranjim trgom EU-ja. Temu poleg Nizozemske nasprotuje še več drugih članic Unije, med drugim Hrvaška, Bolgarija in baltske države.