Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson pa je poudarila pomen vrnitve zaupanja v Frontex.

Pri delu ga bodo vodila tri načela, je po srečanju s komisarko povedal Leijtens. Eno od teh je zagotavljanje odgovornosti, tako same agencije kot tudi vsakega od posameznih uslužbencev.

Drugo vodilo je spoštovanje temeljnih pravic. V odgovoru na vprašanje o očitkih nevladnih organizacij, da Frontex sodeluje pri nezakonitem vračanju prebežnikov na morju in zunanjih mejah EU-ja, je poudaril, da je on odgovoren za to, da uslužbenci Frontexa ne sodelujejo pri tem.

"To je povsem jasno, to je zakonodajni okvir, v katerem delujem. O tem je treba biti jasen, ker zaupanje v to, da uslužbenci delo opravljajo profesionalno, ne sme biti pod vprašajem," je dejal Leijtens, ki je bil za petletni mandat izvršnega direktorja agencije imenovan decembra, položaj pa bo prevzel 1. marca.

Sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki opozarjajo na to, kaj se dogaja na zunanjih mejah, je po njegovih besedah pomembno tudi za preglednost delovanja Frontexa, ki bo tretje vodilo njegovega vodenja. "Preglednost je temelj vsega," je poudaril.

Vse to bo pomembno tudi pri povrnitvi zaupanja v delovanje Frontexa, za katero si bo prizadeval. Poleg tega bo skušal poskrbeti tudi za učinkovitejše delovanje agencije.

Pomen povrnitve zaupanja znotraj same organizacije, pa tudi v odnosih z drugimi deležniki je poudarila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Johansson. Pri tem se je zahvalila začasni izvršni direktorici agencije Aiji Kalnaja za odlično opravljeno delo.

Med nalogami, ki Nizozemca čakajo po prevzemu položaja, je naštela podporo Frontexa državam članicam pri zaščiti evropskih zunanjih meja, varnostnih vprašanjih, kot je boj proti tihotapljenju mamil, in vračanju prebežnikov, ki jim članice niso odobrile prošnje za mednarodno zaščito.

Napovedala je, da bo prihodnji teden predstavila operativno strategijo na področju vračanja prebežnikov, ki jo bodo v četrtek na neformalnem zasedanju v Stockholmu obravnavali notranji ministri držav članic EU-ja.

Nizozemski general bo na položaju zamenjal Aijo Kalnaja, ki je vodenje agencije prevzela julija lani po odstopu Fabricea Leggerija. Tega so skupine za človekove pravice obtožile, da mu ni uspelo zaustaviti nezakonitega vračanja in izgonov prebežnikov, spoprijemal pa se je tudi z očitki o domnevnih nepravilnostih pri porabi denarja in o slabem ravnanju s podrejenimi.