Končno odločitev bo sprejel predsednik parlamenta David Sassoli. Parlament naj bi o potezi odločil do 2. novembra.

Predsednik parlamenta sproži postopek v imenu parlamenta v skladu s priporočilom odbora za pravne zadeve. Predsednik lahko o tem nato vpraša tudi evropske poslance. Če ti z večino oddanih glasov postopek zavrnejo, predsednik tožbo umakne.

EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava sprejel v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021–2027 in skladu za okrevanje. Kompromis je bilo mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve sodišča Unija na podlagi te uredbe ne bo ukrepala.

Varšava in Budimpešta sta se v skladu z napovedmi marca dejansko pritožili na sodišču, kjer izpodbijata uredbo, ki je začela veljati januarja. Pred dnevi je na Sodišču EU-ja v Luksemburgu potekala ustna obravnava v primeru tožbe. Sodba se pričakuje prihodnjo pomlad.

Evropski parlament kljub sklepom voditeljev članic, da se počaka na sodbo, vrši pritisk na Evropsko komisijo, naj ukrepa takoj, v nasprotnem primeru pa grozi s tožbo proti komisiji na sodišču.

V komisiji po neuradnih navedbah ne želijo tožbe, zato se v kratkem pričakuje prvi korak v kontekstu te uredbe – pismo članicam, za katere se ocenjuje, da kršijo to zakonodajo, katere temeljni cilj je zaščita proračuna EU-ja. Po pričakovanjih bosta to Poljska in Madžarska.

Večletni spori Varšave in Budimpešte z Brusljem zaradi očitanih kršitev vladavine prava so dosegli vrelišče pretekli teden, ko je poljsko ustavno sodišče presodilo, da so deli evropskega prava v nasprotju s poljsko ustavo, in s tem postavilo pod vprašaj primarnost prava EU-ja nad nacionalnim.

Zaradi očitanih kršitev v povezavi z vladavino prava komisija tudi še ni odobrila poljskega in madžarskega načrta za okrevanje, ki sta vredna 24 milijard evrov oziroma 7,2 milijarde evrov.