Po poročanju poljske tiskovne agencije PAP je to prvi primer, ko je bila za blaženo hkrati razglašena celotna družina.

Katoliška zakonca Wiktoria in Jozef Ulma, starša šestih otrok, sta sprejela pod streho judovsko družino in dve judovski sestri. Nacisti so ju po izdaji leta 1944 umorili, čeprav je bila žena v sedmem mesecu nosečnosti.

Poleg njih je bil na današnji slovesnosti v poljskem kraju Markowa za blaženega razglašen tudi njun še nerojeni otrok, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Slovesnost je vodil prefekt vatikanske kongregacije za svetnike Marcello Semeraro, ki je prebral pismo papeža Frančiška. V njem je papež opisal družino Ulma kot "zveste laike in mučence, ki so kot dobri samaritani neustrašno žrtvovali svoja življenja iz ljubezni do svojih bratov in sester ter v svojo hišo sprejeli preganjane".

Zakonca Ulma so v 90. letih prejšnjega stoletja v spominskem centru Jad Vašem priznali kot "pravičnika med narodi".

Vloga Vatikana v času nacizma je še danes sporna. To še posebej velja za papeža Pija XII., čigar pontifikat je trajal med leti 1939 in 1958. Italijana so že v času njegovega življenja kritizirali zaradi njegovih odnosov z nacistično Nemčijo. Obstajajo pa tudi zgodovinarji, ki ga branijo pred temi očitki. Pred dnevi je bila objavljena študija, ki kaže, da je katoliška cerkev samo v Rimu skrivala več kot 3000 Judov, še poroča DPA.