Zakon o odpravi disciplinske zbornice je predlagal poljski predsednik Andrzej Duda, zdaj pa ga mora potrditi še zgornji dom parlamenta, senat.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so omenjeni zakon danes podprli predvsem poslanci vladajoče koalicije, medtem ko kritiki iz vrst opozicije opozarjajo, da ta ne odpravlja politizacije sodstva in ne izpolnjuje zahtev Bruslja. Za to bi morali ne le razpustiti zbornico, ampak med drugim tudi znova imenovati sodnike, ki jih je ta suspendirala.

Evropska komisija poljskim oblastem očita spodkopavanje neodvisnosti sodstva in pravne države ter je Varšavi celo zagrozila, da bo, če ta ne bo odpravila sporne disciplinske zbornice za sodnike, zadržala izplačilo 35 milijard evrov evropskih sredstev, ki naj bi jih Poljska prejela v skladu z načrtom za okrevanje po pandemiji covida-19.

Sodišče EU-ja je Poljski oktobra zaradi zavračanja razpustitve disciplinske zbornice naložilo kazen milijon evrov na dan, kar je do zdaj naraslo na okoli 200 milijonov evrov.

Komisija je proti Poljski že decembra 2017 tudi sprožila postopek po 7. členu Pogodbe EU-ja, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršilki evropskih vrednot, a je ta že leta v zastoju, saj med članicami ni potrebnega soglasja, tudi zaradi podpore Madžarske, ki se prav tako spopada z enakim postopkom kot Poljska. Od takrat se je zvrstilo pet zaslišanj, tri v letu 2018, eno junija lani in zadnje februarja letos.

Komisija ima sicer resne pomisleke glede stanja pravosodja na Poljskem tudi iz drugih razlogov, ne le zaradi disciplinske zbornice – predvsem zaradi spornih odločitev tamkajšnjega ustavnega sodišča, ki postavljajo pod vprašaj primarnost evropskega prava, in sodnega sveta, ki ima pomembno vlogo pri imenovanju sodnikov, a njegova neodvisnost ni zagotovljena.

V Bruslju so ta teden sporočili, da bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen 2. junija obiskala Varšavo, če bo do takrat končan postopek sprejetja poljskega načrta v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost (RRF).