Kot opozarja organizacija, gozdovi predstavljajo drugi največji ponor ogljika za oceani in pomagajo blažiti podnebne spremembe.

"Vsako leto se kljub njihovemu pomenu za podnebno stabilnost, biotsko raznovrstnost in dolgoročno ekološko zdravje poseka na tisoče hektarjev gozdov z visoko ohranitveno vrednostjo," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili pri WWF-ju.

Švedska in Finska po njihovih navedbah izkoriščata vrzeli in omogočata sečnjo v gozdovih, ki bi jih bilo treba zaščititi. Švedska naj bi, denimo, imela stalno izgubo starih gozdov zaradi popolne sečnje.

Zasebni lastniki gozdov na Švedskem medtem vztrajajo, da spoštujejo veljavno zakonodajo in da je posek dreves, ki ga izvajajo, smiseln. "Nihče ne podira dreves samo za zabavo," je za AFP dejal gozdarski direktor pri Zvezi švedskih kmetov (LRF) Magnus Kindbom. "To se počne zato, ker obstaja potreba po tem," je zatrdil.

Ob tem je opozoril na pozitiven vidik lesa. Z njegovo uporabo se namreč manj škodi okolju, saj se porabi manj fosilnih goriv. "To je dilema, s katero se spoprijemamo – kako najti najboljši kompromis med dostopom do več biomase za izboljšanje stanja podnebja in razumevanjem njenega vpliva na biotsko raznovrstnost," je poudaril.

Gozdno-lesna industrija na Švedskem zaposluje približno 140.000 delavcev, kažejo podatki švedskega združenja, ki zastopa podjetja v industriji celuloze, papirja in lesnopredelovalne panoge.

V skladu z zakonodajo EU-ja o obnovi narave, ki je začela veljati avgusta, bo treba 20 odstotkov naravnih območij – vključno z gozdovi in močvirji – do leta 2030 vrniti v stanje, v kakršnem je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja.