Sklad bi med drugim razvijal infrastrukturo, kot so letališča in avtoceste. Lahko bi tudi pomagal ZDA razširiti vpliv po svetu, med drugim v Panami in na Grenlandiji, ki si ju želi Trump prisvojiti.

"To bomo vzpostavili v naslednjih 12 mesecih. Američanom bomo omogočili monetizacijo aktivne strani ameriške bilance. Šlo bo za kombinacijo likvidnih sredstev, ki jih bomo spravili na trg za Američane," je novinarjem pojasnil finančni minister Scott Bessent.

Druge podrobnosti o skladu, o katerem je Trump že govoril v času kampanje, niso znane, razen tega, da bo skušal denar za ta sklad zbrati tudi z višjimi carinami na uvoz.

Eden od možnih načinov uporabe sklada bi bil po Trumpovih besedah posel, v katerem bi ZDA postale solastnik TikToka. Ta bi moral v skladu z lani potrjenim zakonom v ZDA že prenehati delovati, vendar je Trump z izvršnim ukazom podaljšal njegovo delovanje za 75 dni.

Tovrstne sklade uporabljajo države z velikimi naravnimi viri in proračunskimi presežki, ZDA pa imajo velik primanjkljaj. Med drugim imajo take sklade Kitajska, Singapur in Norveška. Norveški sklad ima 1700 milijard dolarjev premoženja, Kitajski pa 1300 milijard, poroča NBC, ki se sklicuje na podatke Inštituta za državne premoženjske sklade.

Ti skladi sodelujejo na svetovnih finančnih trgih z naložbami v delnice, obveznice in nepremičnine ter z deleži v infrastrukturi in zasebnem kapitalu. Druge države kot mehanizme financiranja uporabljajo davke na naravne vire, finančne transakcije in porabo ogljika.

Trumpov ukaz navaja, da je namen sklada spodbujati fiskalno vzdržnost, zmanjšati davčno breme ameriških družin in malih podjetij, vzpostaviti gospodarsko varnost za prihodnje generacije ter spodbujati gospodarsko in strateško vodstvo ZDA na mednarodni ravni.

Ukaz Bessentu in kandidatu za ministra za trgovino Howardu Lutnicku nalaga, da v 90 dneh pripravita strategijo za delovanje sklada.