Obe sta se za to potezo odločili zaradi strahu, da bo Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina, če ga te ne bodo pripravljene plačevati v rubljih.

Avstrijska vlada je pojasnila, da ta korak pomeni okrepitev obstoječega sistema nadzora in da ne vključuje ukrepov, kot je omejevanje količin, je navedla francoska tiskovna agencija AFP.

Avstrijski kancler Karl Nehammer in gospodarska ministrica Leonore Gewessler sta po poročanju avstrijskih medijev sicer poudarila, da težav z oskrbo še ni, saj plin iz Rusije za zdaj še vedno teče. Avstrijske zaloge se trenutno gibljejo na 13 odstotkih, kar je povprečje zadnjih let.

Vlada bo na razdeljevanje plina vplivala šele v tretjem koraku, ki je za zdaj še precej oddaljen, je pa Avstrija po pisanju spletnega portala Salzburger Nachrichten od ruskega plina odvisna še bolj kot Nemčija.

V sporočilu je avstrijska vlada dodala, da se je za ta korak odločila zaradi ruske objave, da bo Rusija v prihodnje za plin sprejemala zgolj plačilo v rubljih. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer danes dejal, da plačilo zgolj v ruski denarni enoti ne bo začelo veljati že v četrtek in da bo plačevanje zgolj v rubljih vpeljano postopno, saj sta plačilo in oskrba dolgotrajna postopka.

Že dopoldne je aktivacijo načrta napovedala Nemčija, pri čemer je nemško gospodarsko ministrstvo pojasnilo, da je prvi od treh korakov znotraj vladnega načrta preventivne narave in namenjen zagotovitvi zalog, medtem ko bi vlada tako kot v Avstriji šele v tretjem koraku začela razdeljevati omejene zaloge plina.

Na morebitne motnje v dobavi ruskega plina je po besedah podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa pripravljena tudi Evropska komisija.

Dogajanje na avstrijskem plinskem trgu sicer vpliva tudi na Slovenijo. Zadnje poročilo o stanju na področju energetike, ki ga je pripravila agencija za energijo, namreč kaže, da se je slovenski veleprodajni trg v 2020 pretežno oskrboval s plinom iz Avstrije, Rusije, Italije in Hrvaške.

V 2020 so slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede, oziroma natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu na severovzhodu države in spremljajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina, pri čemer se v Baumgarten steka predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic.