Unicef in Svetovna banka ob tem pozivata države po svetu k ukrepanju.

Poročilo Unicefa in Svetovne banke kaže, da se je število otrok, ki živijo v skrajni revščini, med letoma 2013 in 2022 sicer zmanjšalo za 13 odstotkov s 383 milijonov na 333 milijonov, vendar je gospodarska kriza kot posledica pandemije covida-19 povzročila izgubo treh let napredka.

Rezultati raziskave, objavljeni pred bližajočim se zasedanjem Generalne skupščine ZN-a, kažejo, da cilj odprave skrajne revščine pri otrocih do leta 2030 ne bo dosežen. Globalna meja za skrajno revščino sicer znaša 2,15 ameriškega dolarja na dan, globalni prag revščine pa 3,65 dolarja na dan. Pod pragom revščine po vsem svetu še vedno živi 829 milijonov otrok.

"Prepletajoče se krize, konflikti in podnebne spremembe so zaustavili napredek in milijone otrok prepustile boju proti revščini. Ne moremo jih pustiti na cedilu. Otrokom moramo omogočiti dostop do osnovnih storitev, izobrazbe, hrane in zdravstvene oskrbe, ob tem pa se spopasti s temeljnimi vzroki za skrajno revščino," je dejala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell.

"Svet, v katerem 333 milijonov otrok živi v skrajni revščini in so prikrajšani ne le za osnovne potrebe, temveč tudi za dostojanstvo, priložnosti in upanje, je preprosto nedopusten," pa je dejal direktor Svetovne banke za revščino in enakost Luis-Felipe Lopez-Calva.

Na svetovni ravni otroci predstavljajo le tretjino svetovnega prebivalstva, toda več kot polovico skrajno revnih. Otroci pogosteje kot odrasli živijo v skrajno revnih gospodinjstvih brez dostopa do hrane, sanitarij, zavetja, zdravstvene oskrbe in izobraževanja, navaja Unicef.

Poročilo navaja še, da največ otrok v skrajni revščini živi v podsaharski Afriki, kjer je takšnih kar 40 odstotkov. Težave s skrajno revščino otrok so še vedno tudi na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, v vseh drugih regijah pa se je stopnja postopoma zmanjševala.

Unicef in Svetovna banka ob tem pozivata države po svetu k ukrepanju. Med drugim poudarjata dostopnost univerzalnih otroških dodatkov in vključujoče programe socialne zaščite, predvsem za otroke v najrevnejših gospodinjstvih.