Hanssen je bil na položaju protiobveščevalnega agenta FBI-ja in je Rusom posredoval veliko koristnih informacij, za kar je prejel skupno 1,4 milijona dolarjev.
Kot je navedel urad za zapore, so Hanssena našli neodzivnega v ponedeljek zjutraj. Kljub poskusom oživljanja so ga pozneje razglasili za mrtvega.
Hanssen je nekaj mesecev po aretaciji leta 2001 priznal krivdo v 15 točkah obtožnice, ki mu je očitala vohunjenje in zaroto, v zameno za to, da vlada ne bo zahtevala smrtne kazni. Na koncu je bil obsojen na dosmrtni zapor.
Kot protiobveščevalni agent je imel odličen dostop do informacij, ki so bile Rusom zelo koristne. Kompromitiral je več deset sovjetskih uslužbencev, ki so vohunili za ZDA. Nekateri so bili usmrčeni. Posredoval je podrobnosti o več ameriških operacijah, kot so prisluškovanje, nadzor in prestrezanje komunikacij.
Sovjetom je posredoval načrte, kako bi se ZDA odzvale na jedrski napad, tako pri zaščiti najvišjih vladnih uradnikov kot pri povračilnih ukrepih.
Ob izreku kazni leta 2002 se je opravičil in dejal, da ga je sram svojih dejanj. O njegovi zgodbi so v ZDA posneli tudi film.
Hanssena so aretirali v ameriški zvezni državi Virginija, potem ko je na dogovorjeno mesto odložil zavojček z zaupnimi podatki, ki naj bi ga pozneje pobral ruski agent.
Z jezikom svojih skrivnih delodajalcev se je spoznal na fakulteti, ko je študiral ruščino, leta 1976 pa je postal agent pri FBI-ju. Po preselitvi v New York je postal uslužbenec protiobveščevalnega oddelka. Pred aretacijo je delal v Washingtonu, kjer je med drugim pomagal pri krepitvi varnosti v State Departmentu.
Za Sovjetsko zvezo je začel vohuniti leta 1985, ko je za prvi sveženj obveščevalnih podatkov dobil 100.000 ameriških dolarjev. Hanssen je bil šele tretji agent FBI-ja, ki so ga ujeli pri vohunjenju za Rusijo oziroma Sovjetsko zvezo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje