Pinochet je Čilu s trdo roko vladal med letoma 1973 in 1990.

"Na pravico čakamo predolgo. Edini način, da zgradimo prihodnost, ki bo bolj svobodna in spoštljiva do življenja in človekovega dostojanstva, je poznavanje celotne resnice," je v sredo dejal čilski predsednik Gabriel Borić, ko je na slovesnosti v predsedniški palači naznanil vladni načrt.

Do zdaj so breme iskanja 1162 ljudi, ki še desetletja po prihodu demokracije v Čile ostajajo pogrešani, nosili predvsem žalujoči svojci, saj so do zdaj odkrili informacije o usodi le 307 od prvotnih 1469 ljudi, ki so v času Pinochetove vladavine izginili brez pojasnil.

Pinochet, ki je umrl leta 2006, ni bil nikoli obsojen zaradi zločinov, ki so bili zagrešeni v času njegovega režima. 11. septembra bo minilo 50 let, odkar je prevzel oblast z državnim udarom, v obdobju njegove vladavine do leta 1990 pa je bilo ubitih več kot 3200 aktivistov in političnih nasprotnikov.

Glavna ovira pri iskanju informacij o še vedno pogrešanih osebah je bila nepopustljivost nekdanjih pripadnikov oboroženih sil, ki jih svojci pogrešanih obtožujejo, da so sklenili pakt o molku, da bi prikrili svoje zločine, poroča AFP.

Projektu čilske vlade, ki so ga poimenovali Resnica in pravica, bodo posebej dodeljena sredstva iz državnega proračuna, preiskovalci pa naj bi rekonstruirali zadnje dni žrtev po aretaciji. Svojci pogrešanih bi lahko v okviru projekta prejeli tudi odškodnino.

"Nobena druga vlada ni pokazala politične volje za to, da bi pomagala prizadetim družinam," je na slovesnosti v sredo dejala predsednica združenja sorodnikov pogrešanih oseb Gaby Rivera. Predsednik Borić je ob tem izrazil tudi obžalovanje, da se dogodka niso udeležili predstavniki desnih opozicijskih strank.